c S

Čudna država

prof. dr. Matej Avbelj Redni profesor za evropsko pravo
Predstojnik Jean Monnet katedre za evropsko pravo
Nova univerza
avbelj@gmail.com
10.06.2019 Živimo v državi številnih čudes. Naravne lepote vzburjajo in privabljajo turiste. Družbeno ustvarjena čudesa po slovensko pa razburjajo in odganjajo, v tujino ali vsaj v zasebnost, domačine. V preteklem tednu se je porodilo več čudes. Njihova izvirnost in daljnosežnost priča o genialnosti, sistemskosti in dobri ekonomski ter oblastveni podprtosti  njihovih ustvarjalcev. Težava je le v tem, pa še ta vse bolj zanemarljiva, da imajo ta naša čudesa često bolj malo opraviti tako s pravom kot z resnico. V tej kolumni se dotikam samo enega prečudnega čudesa: odgovornosti za bančno luknjo.

V zvezi z bančno luknjo je nacionalni televiziji uspel veliki, čudodelni met. Lansirala je nov narativ, novo resnico o bančni luknji na Slovenskem, ter o krizi, ki se nam je dogajala med leti 2009 in 2015. Doslej so šla dejstva nekako takole. Komercialne banke, vse v večinski državni lasti, so, po večini sledeč para-političnim vplivom, ki so imeli bore malo skupnega z dobro bančno prakso kreditiranja v poslovnem svetu, vodile ekspanzivno finančno politiko, ki je z izbruhom globalne finančne krize rezultirala v vsak dan večjem negativnem bančnem portfelju.

Posledično je bilo banke treba reševati z davkoplačevalskim denarjem, da bi preprečili njihov stečaj in s tem še daljši dolgoročni zaton nacionalnega gospodarstva. V skladu s tem narativom svoje vloge niso opravile nacionalne centralne banke kot nadzorniki komercialnih bank; vodstva le teh, pa tudi njihovi komitenti, pa so se zapletli v slabe ekonomske prakse, tudi z znaki kaznivih dejanj, ki upravičujejo njihovo obsodbo.

Kot je dobro znano, v Sloveniji za nastale razmere in bančno luknjo ni odgovarjal domala nihče. Stari guverner se je upokojil; takozvanim banksterjem, razen najmanjšim ribicam, pa tako ali tako ni bilo mogoče dokazati obarvanega naklepa, ki ga, prej kot ne evropski unikum, nalaga slovenska kazenskopravna zakonodaja. Skratka krivcev za bančno luknjo, kljub parlamentarnim preiskavam in nekaj osamelim tožilskim poskusom, nismo našli. In s tem se je slovenska javnost v teh dobrih časih že praktično sprijaznila.

Toda pozor, vsi skupaj smo bili zavedeni. Živeli smo v zmoti, celo v laži. Zdaj, po toliko letih, ko je bančna luknja že zakrpana, nas je nacionalna televizija podučila, da praktično bančne luknje sploh ni bilo. Tisto, v kar smo metali milijarde davkoplačevalskega denarja, je bila nakana Evropske komisije, ki je na nas, poizkusnih zajčkih, preizkušala povsem zgrešeno metodologijo.

Ta – in ne kazniva dejanja banksterjev in drugih gospodarskih kriminalcev ter njihovih političnih voždov – je povzročila luknjo, krizo in prikrajšanje davkoplačevalcev. Za to je kriva tedanja vlada – ki je, pa saj že veste, Janševa - in pa novi, zdaj že bivši guverner, ki je v imenu in za Evropsko komisijo ter Evropsko centralno banko lastnoročno kopal razvpito luknjo v slovenskih bankah.

Aleluja. Zdaj je vse jasno. Krizo so povzročile evropske institucije, tujci, ki so z domačimi zavezniki, neoliberalci, izkoristili šibko slovensko državo, kot že neštetokrat prej v zgodovini, ter s tem zaustavili avtohtoni in povsem zdravi slovenski nacionalni gospodarski razvoj ter njegove prepoštene in presposobne izvajalce. V Sloveniji nismo in niso, razen konkretne, že omenjene vlade in vodstva Banke Slovenije, naredili ničesar narobe.

To tudi v celoti pojasni (joj, kako smo bili neumni), zakaj slovenski tožilci in sodišča niso našli praktično nikogar, ki bi odgovarjal za nastalo bančno luknjo. Zato, ker bančna luknja ni nastala, saj je ni nihče – razen guvernerja – povzročil, zato zanjo preprosto tudi nihče ne more odgovarjati. To pa tudi pomeni, da je s slovenskim kazenskim zakonikom vse v najlepšem redu, prav tako pa ni bilo prav nič narobe s politiko nacionalnega interesa. Če nam je ne bi, praktično kriminalno, zagodli iz Bruslja in Frankfurta, bi bila Slovenija danes v ekonomskem cvetju.

Skrajni čas je torej, da nadaljujemo, kjer smo ostali. Evropi – ti bandi kravatarski – pa pokažemo sredinec. In tako bomo na Slovenskem spet Mi gospodar. Kdor ne verjame, si je sam kriv. Četudi ima prav.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.