Leta 1995 smo v Republiki Sloveniji izvedli prvo splošno maturo v samostojni državi. V svoji izvedbi na državnem nivoju in pod okriljem leta 1993 ustanovljenega Republiškega izpitnega centra (RIC, pozneje preimenovan v Državni izpitni center) je odtlej predstavljala uraden zaključek srednješolskega izobraževanja, ki je maturantom omogočil vpis v univerzitetne programe visokošolskega študija. V prihajajočih letih so sledile dodatne posodobitve koncepta in izvajanja mature, med drugim velja omeniti uvedbo poklicne mature leta 2002.
V letu 2025 je vlada potrdila spremembo Zakona o maturi, s katero sledi strokovnim izhodiščem in ciljem javnega sistema vzgoje in izobraževanja. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature.
Ob obletnici ponovne uvedbe in začetka centralno vodene mature v Republiki Sloveniji so potekali slavnostni dogodki, ki so se pričeli s strokovnim posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na posvetu oziroma razpravi o razvoju in pomenu mature so strokovne prispevke predstavili akademiki in strokovnjaki s področja, uvodoma pa je zbrane nagovoril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Minister je izpostavil razloge za velik ugled mature kot zaključka srednješolskega izobraževanja. To sta predvsem zagotovljena objektivnost in primerljivost rezultatov, kar je posledica za to ključne eksterne narave ocenjevanja. Omenil je tudi pomen mature za nadaljnje izobraževanje, zato je v tem oziru izpostavil tudi prednosti na vladi že potrjenih sprememb Zakona o maturi. Gre za razvojne spremembe, ki izenačujejo možnosti za kandidate poklicne in splošne mature pri nadaljevanju izobraževanja.
Minister Logaj je omenil tudi pomen mature za pridobivanje ustreznih statističnih podatkov, ki so lahko dobra podlaga za kreiranje šolske politike ter evalvacijo uspešnosti srednješolskega izobraževanja. Nenazadnje pa je matura pomembna tudi kot osebna prelomnica za posameznega kandidata. »Uspešno opravljena matura tudi na osebni ravni za dijake predstavlja pomemben osebni dosežek. Hkrati je to njihova prva osebna izkušnja pri večpredmetnem strukturiranem, z jasnimi pravili postavljenem preizkusu, ki temelji na prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja in rezultate,« je poudaril minister in se zahvalil vsem, ki so v tridesetih letih prispevali k uspešnosti izvajanja mature. »Verjamem, da je v interdisciplinarno zasnovanem globalnem svetu priložnost za velikost majhnega naroda v znanju. Za znanje pa so potrebna visoka pričakovanja, napor in osebna angažiranost slehernega posameznika,« je premislek o pomenu mature sklenil minister Logaj.
Večurni strokovni razpravi je sledila popoldanska slovesnost ob tem častnem jubileju, ki se je odvijala v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Slavnostni dogodek se je pričel z otvoritvijo razstave Slovenskega šolskega muzeja z naslovom Matura kot čarobna palica, kjer so predstavljeni najpomembnejši mejniki in utrinki zadnjih tridesetih let. Sledila je slavnostna prireditev pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, s posebnimi priznanji pa se je minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj zahvalil tistim posameznikom, ki so v vseh letih pomembno prispevali h kakovosti in razvoju mature v Sloveniji. Izpostavil je njihovo zavzetost in razumevanje ter doprinos k razvoju mature na vsebinskem, organizacijskem in sistemskem področju. To so mag. Irena Bahovec, dolgoletna zaposlena na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, mag. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj II. gimnazije Maribor in nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Zdenko Medveš, prvi in dolgoletni predsednik Državne komisije za poklicno maturo ter mag. Matjaž Urank, dolgoletni zaposlen na Državnem izpitnem centru.
Med prejemniki pohval pa je tudi dolgoletni direktor Državnega centra dr. Darko Zupanc, ki se je v svojem nagovoru predvsem poklonil vsem sodelavcem, članom izpitnih komisij, posameznikom in ostalim institucijam, ki vsako leto poskrbijo za čim bolj nemoten potek izvajanja mature.
Na spodnjih povezavah se nahajajo dodatne vsebine v zvezi s trideseto obletnico mature v Republiki Sloveniji.
Pomembnejši statistični podatki v zvezi z izvajanjem mature v Republiki Sloveniji (SURS)
Več o razstavi Slovenskega šolskega muzeja Matura kot čarobna palica
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
