Štipendije - odgovori na pogosta vprašanja

1. Kakšni so pogoji za prejemanje posamezne štipendije?
Do DŠ so upravičeni dijaki, študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki izpolnjujete naslednje
pogoje:
- so državljani Republike Slovenije ali imajo drug ustrezen status iz 12. člena ZŠtip-1,
- so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, oz. so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje,
- niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niso poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,
- povprečni mesečni dohodek na osebo v družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega
668,35 evrov.

ZŠ se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje:
- izkazujejo vsaj en ustrezen izjemni dosežek,
- dosegajo zahtevan šolski oz. študijski uspeh in
- prehajajo na višjo raven izobraževanja, na kateri ZŠ še niso prejemali.

2. Kakšna je starostna omejitev? Lahko štipendijo prejemaš tudi za doktorski študij?
Dijaki lahko vložijo vlogo za dodelitev štipendije, če so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja.

Študentje lahko vložijo vlogo za dodelitev štipendije, če so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja I. ali II. bolonjske stopnje. DŠ in ZŠ ni mogoče pridobiti za doktorski študij.

3. Ali lahko v prihajajočem študijskem letu nadalje prejemam štipendijo kljub temu, da sem že dopolnil 27. let?
Štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program visokošolskega izobraževanja I. ali II. stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije. Iz navedenega izhaja, da je starostni pogoj »pred dopolnjenim 27. letom starosti« relevanten samo za prvi vpis v izobraževalni program. V kolikor štipendist kasneje, tekom prejemanja štipendije oz. tekom trajanja štipendijskega razmerja dopolni 27. let, to dejstvo ne vpliva na njegovo štipendijsko razmerje in je še naprej upravičen do štipendije (v kolikor seveda izpolnjuje ostale pogoji, ki jih določa ZŠtip-1).

4. Državna štipendija je namenjena socialno šibkejšim – kakšen je cenzus (neto ali bruto)?
Za pridobitev DŠ dohodek šolajočega oz. njegovega gospodinjstva, ne sme presegati 680,56 evrov na osebo v družini (neto).

5. Kaj vse se upošteva pri izračunu cenzusa za DŠ? Kakšno premoženje?
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kamor spada tudi DŠ, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo v ZUPJS določene osebe, njihov dohodek in premoženje. V izračunu povprečnega mesečnega dohodka se štejejo dohodki, prejemki ter premoženje vseh družinskih članov. V dohodek se štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V premoženje osebe se šteje:
- nepremično premoženje;
- osebna in druga vozila;
- vodna plovila;
- lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug;
- vrednostni papirji;
- denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika; - drugo premično premoženje.

6. Kako na ta seštevek vpliva prejemanje same štipendije?
Pri pravici do DŠ, se kot dohodek ne šteje pravica, ki jo uveljavljaš (enako se npr. pri OD ne upošteva OD, ki si ga prejemal lani ali pri novi vlogi za DSP, DSP, ki si jo prejemal prej).

Kjer pa se državna štipendija upošteva kot dohodek se na podlagi 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka, državna štipendija vedno šteje kot tekoči dohodek - se pravi to kar trenutno prejemaš in ne to kar si morebiti prejemal lani.

7. Je štipendije mogoče prejemati tudi za izobraževanje v tujini?
Štipendijo, tako DŠ kot ZŠ, je mogoče prejemati za izobraževanje v tujini.

8. Postopku oddaje vloge za prvo dodelitev štipendije.
DŠ: Dijaki naj prvo vlogo za uveljavljanje DŠ vložijo v mesecu avgustu, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami. Mladoletni dijaki lahko prvo vlogo oddajo sami, poleg podpisa vlagatelja pa je potreben še podpis zakonitega zastopnika. Za mladoletne dijake lahko prvo vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo tudi starši oz. zakoniti zastopniki na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Študenti naj prvo vlogo za dodelitev DŠ vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom. Prvo vlogo je treba oddati pri pristojnem centru. Način oddaje vloge ni predpisan. Vloga se lahko odda po pošti, po pošti priporočeno ali se vloži osebno pri pristojnem centru.

ZŠ: Sklad vsako leto najpozneje do konca junija objavi javni razpis za dodelitev ZŠ. Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za posamezno raven izobraževanja je namenjen novim vlagateljem, ki še nimajo ZŠ oz. se prvič prijavljajo za dodelitev, in tistim, prehajajo na višjo raven oz. stopnjo izobraževanja.

Vloga je na voljo na spletni strani sklada. Mogoče jo je prevzeti tudi osebno na sklada, Dunajska 20, 1000 Ljubljana, vsak dan v poslovnem času.

9. Kakšni so letos roki za oddajo vlog?
DŠ: pri DŠ rokov za oddajo vlog ni. Dijaki in študentje lahko vlogo za uveljavljanje DŠ oddajo kadarkoli, pravico pa pridobijo z naslednjim mesecem od oddaje vloge. Če želijo štipendijo prejemati celotno šolsko oz. študijsko leto potem naj vlogo vložijo v mesecu avgustu (dijaki) oz. v mesecu septembru (študentje).

ZŠ: Rok za oddajo vlog prične teči z dnem objave razpisa v katerem je določen tudi zadnji rok za oddajo vloge.

10. Kdo odda vlogo za mladoletnega dijaka?
Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami. Mladoletni dijaki lahko prvo vlogo oddajo sami, poleg podpisa vlagatelja pa je potreben še podpis zakonitega zastopnika.

11. So različne štipendije združljive?
Štipendist je upravičen le do ene štipendije in ne more hkrati prejemati DŠ in ZŠ. Izjema velja le v primerih:
- kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za
deficitarne poklice,
- štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s
kadrovsko štipendijo,
- štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja,
ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

12. Ali lahko poleg DŠ/ZŠ prejemam tudi štipendijo, ki jo podeljuje drug štipenditor (občinska štipendija, športna štipendija, itd.)?
V ZŠtip-1 so določene nekatere omejitve pri istočasnem prejemanju štipendij, vendar le za tiste, ki se podeljujejo na podlagi tega zakon. Tako štipendist, ki prejema DŠ/ZŠ lahko istočasno prejema tudi katero drugo štipendijo, ki jo podeljuje drug štipenditor in ni urejena v ZŠtip-1.

13. Ko dijak ali študent enkrat pridobi štipendijo, ali to pomeni, da bo štipendijo prejemal celoten čas izobraževalnega programa na posamezni stopnji?
DŠ: štipendistu, ki je že upravičen do DŠ, bo CSD po uradni dolžnosti preveri ali štipendist izpolnjuje pogoje za nadaljnje prejemanje DŠ. Štipendist mora za nadaljnje prejemanje izpolnjevati splošne pogoje, ki jih za pridobitev štipendije določa ZŠtip-1 (splošne pogoje mora štipendist izpolnjevati celoten čas upravičenosti do štipendije), mora napredovati v višji letnik ter ne sme presegati cenzusa, ki ga določa ZUPJS.

ZŠ: štipendisti morajo vlogo za nadaljnje prejemanje ZŠ predložiti najkasneje do konca šolskega oz. študijskega leta. Vloga za nadaljnje prejemanje ZŠ je dostopna na spletni strani sklada.

14. Kako je določena višina štipendije?
DŠ: državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

Poleg se lahko dodeli tudi dodatek za bivanje (81,92 evrov na mesec), dodatek za uspeh ter dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (51,20 evrov na mesec).

Dodatek za uspeh, do katerega je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

Dodatek za uspeh, do katerega je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno:

ZŠ: Zoisova štipendija znaša za dijaka 122,88 EUR na mesec (če se izobražuje v tujini znaša 245,76 evrov mesečno), za študenta 143,36 EUR na mesec (če se izobražuje v tujini znaša 286,72 evrov mesečno).

Poleg se lahko dodeli tudi dodatek za bivanje (81,92 evrov na mesec) ter dodatek za štipendiste s
posebnimi potrebami (51,20 evrov na mesec).

15. Letošnje leto sem vpisan v 1. letnik. Pri oddaji vloge sem uveljavljal tudi dodatek za uspeh (saj je bila moja povprečna ocena v lanskem šolskem letu 4,95), ki pa mi ni bil dodeljen. Zanima me, če lahko napako CSD-ja popravite in mi dodelite dodatek za uspeh?
Do dodatka za uspeh ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa, razen na
prehodu iz srednje poklicne na poklicno-tehniško izobraževanje in na prehodu iz I. na II. stopnjo
visokošolskega izobraževanja.

16. Ali sem upravičen do dodatka za bivanje, če bivam v študentskem domu?
Štipendist je lahko upravičen do dodatka za bivanje, če izkaže, da ne prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali da nima sklenjene pogodbe o bivanju v dijaškem skladno s predpisi, ki urejajo subvencionirano bivanje študentov in dijakov.

Namen takšne določbe je preprečiti dvojno financiranje iz proračunskih sredstev za isti namen. Študentje, ki bivajo v študentskem domu, imajo zaradi zagotovljene subvencije s strani države (subvencija je dana neposredno študentskim domovom) nižje stroške bivanja v primerjavi s tistimi študenti, ki bivajo v zasebnih nesubvencioniranih nastanitvah, zaradi česar se z dodatkom za bivanje pomaga slednjim, da pridobijo za ta namen dodatna sredstva.

17. V II. semestru se bom udeležil Erasmus+ izmenjave na Portugalskem. Prejemam DŠ in me zanima, ali lahko pridobim dodatek za bivanje, saj bom tam bival v študentskem domu?
Dodatek za bivanje se, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, dodeli štipendistu ki se izobražuje v Sloveniji ali v tujini, ni pa mogoče dodatka za bivanje dodeliti študentu, ki se v tujino odpravi na izmenjavo in ne gre za opravljanje celotnega študija v tujini. Za udeležbo na Erasmus+ izmenjavi ste upravičeni do Erasmus+ štipendije, ki je namenjena kritju stroškov, povezanih z opravljanjem študija v tujini. Glede na navedeno, do dodatka za bivanje v drugem semestru ne boste upravičeni.

18. Je izračun dohodkov in premoženja narejen vsako leto znova?
Tako je, cenzus pri DŠ se izračuna vsako leto znova.

19. Koliko denarja je na voljo za nove štipendiste in kakšni bodo kriteriji, če bo vlog več, kot je razpoložljivih sredstev?
DŠ: sredstva za dodelitev DŠ niso omejena. Vsi dijaki in študentje, ki izpolnjujejo splošne pogoje za
dodelitev štipendije na podlagi ZŠtip-1 in ki ne presegajo cenzus, ki ga določa ZUPJS, so upravičeni do DŠ in jim je le-ta dodeljena.

ZŠ: Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za posamezno raven izobraževanja za šolsko oz. študijsko leto 2021/2022 je vreden 3.500.000,00 EUR.

V postopek rangiranja se uvrstijo vsi vlagatelji, ki izpolnjujejo vse v prvem odstavku 22. člena ZŠtip-1
predpisane pogoje. Če je vlagateljev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (povprečna ocena najmanj 4,70 ter dosežen izjemni dosežek) več kot je razpisanih sredstev, so do ZŠ upravičeni vlagatelji, ki so dosegli več točk za izjemne dosežke, nato višjo povprečno oceno, ali več točk pri zlati maturi, ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.

20. Koliko časa po oddaji vloge lahko dijaki in študenti pričakujejo odgovor, ali so upravičeni do štipendije?
DŠ: odvisno od posameznega CSD-ja, vendar lahko vlagatelj pričakuje odločbo o dodelitvi oz. nadaljnjem prejemanju DŠ v mesecu septembru in oktobru (za dijake) oz. v mesecu oktobru in novembru (za študente).

ZŠ: o pravici do ZŠ odloči sklad z odločbo ali sklepom. Šestdesetdnevni rok za odločanje začne teči z dnem, ko je popolna zadnja vloga med vsemi na javni razpis prispelimi pravočasnimi vlogami. Praksa preteklih let kaže, da se odločbe o dodelitvi ZŠ izdajajo v mesecu novembru (za vlagatelje ob prehodu na srednješolsko izobraževanje), v mesecu decembru (za vlagatelje ob prehodu na višješolsko izobraževanje) in v mesecu januarju (za vlagatelje ob prehodu iz I. na II. bolonjsko stopnjo).

21. Kdaj lahko upravičenci pričakujejo prvo nakazilo in kdaj v mesecu je nakazilo sicer?
Prvo nakazilo lahko dijaki pričakujejo v mesecu oktobru, študentje pa v mesecu novembru. Nakazilo je vsakega 10. v mesecu in sicer za pretekli mesec (štipendija za mesec september bo izplačana 10.
oktobra).

22. V letošnjem študijskem letu sem pridobila pravico do DŠ vendar se mi ta ne izplačuje, zakaj?
ZUPJS določa, da če je oseba kljub razveljavitvi odločbe upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev, CSD po preteku roka za vračilo to pravico iz javnih sredstev mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno prejetih javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice. Ker ste v preteklosti že bila prejemnica DŠ in vam je bila izdana odločba o prenehanju štipendijskega razmerja z dolgom in tega še niste vrnili, se na podlagi samega zakona dolg zaradi neupravičeno prejete državne štipendije in pravica do državne štipendije v letošnjem letu poračunavata. Ko bo vaš predhodni dolg v celoti povrnjen, se vam bo trenutna pravica do DŠ začela izplačevati.

23. Je mogoče izplačilo v enkratnem znesku?
V kolikor se štipendist izobražuje v tujini se štipendija lahko izplača v enkratnem znesku za posamezno šolsko oz. študijsko leto.

24. Kaj, če dijak oz. študent štipendije po uspešno končanem letniku v naslednjem letu ne bi želel več prejemati – je to sploh mogoče, ali je potrebno vračilo?
Štipendist se lahko kadarkoli odloči, da ne želi več prejemati DŠ ali ZŠ. V kolikor opravi vse obveznosti letnika za katerega je v predhodnem letu prejemal štipendijo, potem ni nobenega vračila. Do vračila pride le v primeru, če dijak oz. študent ne opravi vseh obveznosti letnika, za katerega je prejemal štipendijo.

25. Kako je s nadaljnjim prejemanjem štipendije.
DŠ: vlagatelji oddajo vlogo samo za prvo prejemanje DŠ na posamezni ravni izobraževanja, medtem ko o nadaljnjem prejemanju DŠ v višjih letnikih odloča CSD po uradni dolžnosti.

ZŠ: štipendisti morajo vlogo za nadaljnje prejemanje ZŠ predložiti najkasneje do konca šolskega oz.
študijskega leta v katerem prejemajo ZŠ. Vloga za nadaljnje prejemanje ZŠ je dostopna na spletni strani
sklada.

26. Je podaljšanje štipendijskega razmerja v primeru DŠ avtomatsko tudi, ko recimo končaš srednjo šolo in se vpišeš na fakulteto?
V tem primeru ni avtomatskega podaljšanja. Zelo je pomembno, da se dijaki in študentje zavedajo, da morajo vedno oddati vlogo za dodelitev DŠ ob prvem vpisu na izobraževalni program in da morajo vedno oddati novo vlogo za dodelitev DŠ, ko napredujejo na višjo izobraževalno raven in da v tem primeru, CSD ne bo po uradni dolžnosti podaljšal pravice, ker ne gre za nadaljnje prejemanje temveč za ponovno dodelitev DŠ za nov izobraževalni program.

Primer: če je dijak v šolskem letu 2020/2021 prejemal DŠ in je obiskoval 3. letnik srednje šole, potem v šolskem letu 2021/2022 ne rabi oddati vloge za nadaljnje prejemanje DŠ, ker bo o pravici odločil CSD po uradni dolžnosti. Če pa je dijak v šolskem letu 2020/2021 prejemal DŠ in je obiskoval 4. letnik srednje šole ter se sedaj v študijskem letu 2021/2022 vpiše v 1. letnik I. bolonjske stopnje, potem mora oddati novo vlogo za dodelitev DŠ. Enako velja pri prehodu študentov iz I. v II. bolonjsko stopnjo – študentje morajo oddati novo vlogo za dodelitev DŠ.

27. Ko dijak ali študent letnika ne izdela v predvidenem roku, ponavlja letnik. Če gre za ponavljanje – kako to vpliva na prejemanje štipendije?
V kolikor dijak ali študent ponavlja letnik za katerega je prejemal štipendijo oz. ne napreduje v višji letnik, potem njegovo štipendijsko razmerje v novem šolskem oz. študijskem letu miruje, štipendija pa se mu v letu mirovanja ne izplačuje.

28. Kaj se zgodi, če se dijak ali študent prepiše na drug izobraževalni program?
Včasih je mora štipendist za prepis na drug izobraževalni program predhodno pridobiti soglasje štipenditorja, sedaj to ni več potrebno. Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb tega zakona glede javne veljavnosti, ravni izobraževanja, področja ali smeri izobraževalnega programa oz. drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom.

29. Je štipendijo mogoče prejemati v času absolventskega staža?
DŠ in ZŠ je mogoče prejemati tudi v času dodatnega leta – tj. absolventski staž, vendar največ eno študijsko leto po izteku študijskega programa prve oz. druge stopnje.

30. Dijak ali študent tudi v drugo ni uspešen. Verjetno sledi vračanje štipendije? Koliko je potrebno vrniti – samo za nedokončan letnik ali celoten čas prejemanja na posamezni stopnji šolanja?
V primeru, da štipendist tudi po letu mirovanja ne napreduje v višji letnik, potem njegovo štipendijsko razmerje preneha. V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil. Vračilo je tako vedno le za en letnik in nikoli za celotno čas prejemanja štipendije na posamezni stopnji.

31. Kdaj in kako štipendijsko razmerje preneha?
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
- ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu,
- pridobi drugo štipendijo v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona,
- prekine izobraževanje, se izpiše ali ne zaključi izobraževanja, za katerega je prejemal štipendijo,
- spremeni izobraževalni program in na novem izobraževalnem programu ni upravičen do
nadaljnjega prejemanja štipendije,
- po mirovanju štipendijskega razmerja ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
- ne dokonča izobraževalnega programa v rokih, ki jih določa zakon,
- odpove štipendijsko razmerje.

32. Če diplomiraš/magistriraš prej kot se izteče študijsko leto, ali dobiš štipendijo tudi za preostale mesece?
Štipendija se izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega programa, če štipendist zaključi izobraževanje pred iztekom izobraževalnega programa, ne glede na to, ali je bil vpisan v vse letnike. Pri tem je potrebno poudariti, da zaključek izobraževalnega programa v dodatnem letu – tj. absolventski staž ne pomeni zaključek pred iztekom izobraževalnega programa. Izobraževalni progam se izteče z iztekom zaključnega letnika izobraževalnega programa in ne z podaljšanjem izobraževalnega programa za dodatno eno študijsko leto po izteku študijskega programa prve oz. druge stopnje.

33. V tem letu sem vpisan v absolventa in sem prejemnik štipendije. Do dne 30. 9. ne bom uspel diplomirati, saj je mentor šele danes popravil mojo diplomsko nalogo ter razpisal datum zagovora dne 25. 10. Ali je mogoče, da ne bi prišlo do vračila prejete štipendije, saj sem pred 30. 9. oddal nalogo, žal pa zagovor do 30. 9. ni mogoč?
Štipendist mora uspešno zaključiti izobraževalni program oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku.

Če štipendist ne zaključi izobraževanja do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku zaradi višje sile, štipendijsko razmerje lahko miruje.

35. Katere dosežke za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavlja dijak/študent, ki bo v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 prešel na višjo raven izobraževanja in se bo vpisal v 1. letnik izobraževalnega programa?
Vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZZUOOP uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.

To konkretno pomeni, da lahko dijak, ki se bo v šolskem letu 2021/2022 vpisal v 1. letnik srednje šole, za pridobitev štipendije za to šolsko leto uveljavlja dosežek iz 7. in 9. razreda osnovne šole. Študent, ki se bo v študijskem letu 2021/2022 vpisal v 1. letnik visokošolskega izobraževanja, za pridobitev štipendije za to študijsko leto lahko uveljavlja dosežek iz 2. in 4. letnika srednje šole (v
primeru štiriletnega srednješolskega programa). Študent lahko tudi ponovno uveljavlja dosežek, katerega je uveljavljal za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem letu 2019/2020 (torej lahko ponovno uveljavlja dosežek, katerega je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019).

36. Katere dosežke za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavlja dijak/študent, ki bo v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 obiskoval 2., 3. ali 4. letnik izobraževalnega programa?
V skladu z drugim odstavkom 24. člena Zštip-1 lahko dijak/študent za pridobitev ali nadaljnje
prejemanje Zoisove štipendije uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer se posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat.

Nadalje je v prvem odstavku 80. člena ZZUOOP določeno, da izjemni dosežek iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 ni upošteven.

To konkretno pomeni, da bo dijak/študent 2. letnika za dodelitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavljal dosežek iz šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021, ker lahko dijak ali študent uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo.

Dijak/študent 3. letnika za dodelitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavljal dosežek iz šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021, ker lahko dijak/študent uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo.

Dijak/študent 4. letnika za dodelitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavljal dosežek iz šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019 in iz šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021, ker lahko dijak ali študent uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo.

37. Katero znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku bo zmožno uveljavljati za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022?
Vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije pri prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZZUOOP uveljavlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.

Vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na isti ravni izobraževanje v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko v skladu z drugim odstavkom v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZZUOOP uveljavlja tudi znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020. Priprava znanstvenoraziskovalnega dela je namreč dolgotrajno delo, da pride do končne objave pa celoten proces lahko traja več kot eno šolsko oziroma študijsko leto.

DRŽAVNE ŠTIPENDIJE

Določbe ZIUOOPE so veljale in določale mirovanje le za šolsko/študijsko leto 2020/2021. V šolskem/študijskem letu 2021/2022 veljajo določbe Zštip-1.

Leto mirovanja v 2020/2021 se ne všteva v siceršnja leta mirovanja (drugi odstavek 95. člena ZŠtip-1). Če štipendist v letu 2021/2022 ponovno ponavlja letnik in pred letom 2020/2021 še ni ponavljal letnik, potem mu štipendijsko razmerje v letu 2021/2022 miruje.

KADROVSKE ŠTIPENDJE

38. Delodajalec je sklenil delovno razmerje s štipendistom, vendar je zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo odpovedal pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pogodbenih obveznosti (po ZŠtip-1 je to 1 leto, po prej veljavnem ZŠtip toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo).
Zaradi epidemije so se delovni procesi pri delodajalcih znatno spremenili, zato prvi odstavek 59. člena ZIUOOPE omogoča, dadelodajalcu ni treba vrniti celotnega zneska prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije, če v roku enega leta po prenehanju pogodbe o zaposlitvi štipendistu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto. Nova pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za toliko časa, da skupen čas trajanja obeh pogodb o zaposlitvi ni krajši od enega leta.

Delodajalec je torej prost obveznosti vračila, če izjavi, da je prvotno pogodbo o zaposlitvi odpovedal zaradi izjemne okoliščine epidemije Covid-19 in v roku enega leta štipendistu ponudi novo ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

39. Delodajalec po izteku izjemnih okoliščin zaradi epidemije štipendistu ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi, vendar jo štipendist zavrne.
V kolikor štipendist ne sprejme nove ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ker se je zaposlil pri drugem delodajalcu, delodajalec to izkaže s pisno izjavo štipendista in ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto ter mu v tem primeru ni treba vrniti prejetih sofinanciranih zneskov kadrovske štipendije.

40. Delodajalec po izteku enega leta po odpovedi pogodbe o zaposlitvi štipendistu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
V kolikor delodajalec v enem letu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi štipendistu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto ali pogodbo o zaposlitvi sklene za čas, katere trajanje skupaj s trajanjem odpovedane pogodbe o zaposlitvi je krajši od enega leta/od časa prejemanja štipendij (prej veljavni ZŠtip), se vzpostavi obveznost delodajalca, da mora vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.

41. Delodajalec je zaradi izjemnih okoliščin epidemije zaprl svoje podjetje. Ali mora vrniti prejete zneske sofinancirane kadrovske štipendije?
Delodajalec je prost obveznosti zaposlitve štipendista, če zapre podjetje oziroma preneha poslovati
zaradi izjemne okoliščine epidemije. V tem primeru mu ni treba vrniti zneskov sofinancirane kadrovske štipendije.

42. Ali lahko delodajalec, ki uveljavi ukrep iz prvega odstavka 43. člena ZIUPDV, uveljavlja sofinanciranje kadrovske štipendije za istega štipendista za višjo raven izobraževanja?
Ne, v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZZUOOP se delodajalec, ki bo uveljavil ukrep, s katerim je oproščen obveznosti zaposlitve štipendista, ne more z istim štipendistom prijaviti na nadaljnje javne razpise za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem, na katerih bi uveljavljal sofinanciranje kadrovske štipendije za tega štipendista za višjo raven izobraževanja.

Obrazložitev kratic:

Vir: MDDSZ, 20. 9. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.