Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Strokovnjaki Eurosistema predvidevajo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,4% v letu 2024, 2,1% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 2,1% v letu 2027, ko bo začel delovati razširjeni sistem EU za trgovanje z emisijami. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,9% v letu 2024, 2,3% v letu 2025 in 1,9% v letih 2026 in 2027.
Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Domača inflacija se je nekoliko znižala, vendar ostaja visoka, in sicer predvsem zato, ker se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije.
Pogoji financiranja postajajo blažji, saj nedavni rezi obrestnih mer s strani Sveta ECB postopoma prispevajo k manj dragemu zadolževanju za podjetja in gospodinjstva. Vseeno so še naprej zaostreni, ker denarna politika ostaja restriktivna, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še vedno prenašajo v obstoječ obseg kreditov.
Strokovnjaki Eurosistema sedaj pričakujejo počasnejše gospodarsko okrevanje kot v septembrskih projekcijah. Čeprav se je rast v letošnjem tretjem četrtletju okrepila, anketni kazalniki nakazujejo, da se je v sedanjem četrtletju upočasnila. Strokovnjaki sedaj predvidevajo, da bo gospodarska rast znašala 0,7% v letu 2024, 1,1% v letu 2025, 1,4% v letu 2026 in 1,3% v letu 2027. Napovedano okrevanje temelji predvsem na povečevanju realnih dohodkov – kar bo gospodinjstvom omogočilo, da trošijo več – in povečevanju podjetniških naložb. Sčasoma naj bi postopno vse manjši učinki restriktivne denarne politike podpirali okrepitev domačega povpraševanja.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 3,00%, 3,15% oziroma 3,40%, z začetkom veljavnosti 18. decembra 2024.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: ECB, 12. 12. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
