Svet ECB je v četrtek, 12. 9. 2024 sklenil, da obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestno mero, s katero usmerja naravnanost denarne politike – zniža za 25 bazičnih točk. Na podlagi najnovejše ocene Sveta ECB o inflacijskih obetih, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da sprejme naslednji korak pri zmanjševanju stopnje restriktivnosti denarne politike.
Najnovejši podatki o inflaciji so večinoma skladni s pričakovanji, nove projekcije strokovnjakov ECB pa potrjujejo prejšnje inflacijske obete. Po teh projekcijah bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026, kar je enako kot v junijskih projekcijah. Inflacija se bo proti koncu letošnjega leta predvidoma zopet zvišala, kar je deloma posledica dejstva, da bodo prejšnji strmi padci cen energentov izpadli iz medletnih stopenj. Zatem naj bi se inflacija v drugi polovici naslednjega leta zniževala proti ciljni ravni. Kar zadeva osnovno inflacijo, so bile projekcije za leti 2024 in 2025 rahlo popravljene navzgor, saj je storitvena inflacija višja, kot je bilo pričakovano. Obenem strokovnjaki še naprej pričakujejo hitro znižanje osnovne inflacije, in sicer z 2,9% letos na 2,3% v letu 2025 in 2,0% v letu 2026.
Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še naprej rastejo z okrepljeno dinamiko. Vseeno se pritiski s strani stroškov dela umirjajo, dobički pa deloma absorbirajo vpliv višjih plač na inflacijo. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni, gospodarska aktivnost pa je še naprej oslabljena, kar je posledica šibke zasebne potrošnje in investicij. Po projekcijah bo gospodarska rast znašala 0,8% v letu 2024, nato pa se bo okrepila na 1,3% v letu 2025 in 1,5% v letu 2026. To predstavlja rahel popravek navzdol v primerjavi z junijskimi projekcijami, kar je predvsem posledica šibkejšega prispevka domačega povpraševanja v naslednjih nekaj četrtletjih.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Kot je bilo napovedano 13. marca 2024, bodo 18. septembra začele veljati nekatere spremembe operativnega okvira za izvajanje denarne politike. Tako bo razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita določen v višini 15 bazičnih točk. Razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa bo ostal nespremenjen v višini 25 bazičnih točk.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zniža za 25 bazičnih točk. Obrestna mera za mejni depozit je obrestna mera, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike. Kot je bilo napovedano 13. marca 2024 po reviziji operativnega okvira, bo razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita določen v višini 15 bazičnih točk. Razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa bo ostal nespremenjen v višini 25 bazičnih točk. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita bo zato znižana na 3,50%. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta znižani na 3,65% oziroma 3,90%. Spremembe bodo začele veljati 18. septembra 2024.
Vir: ECB, 12. 9. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
