FURS je izdal spremembo v dokumentu - Bonitete, 10. izdaja, maj 2023, in sicer s spremembo v točki 3.5 Zavarovalne premije, kjer je dokument spremenjen glede na dodatne informacije s strani Slovenskega zavarovalnega združenja in drugih deležnikov, pridobljene v zvezi s proučevanjem ustreznosti davčne obravnave premije za zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora.
DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE
15. 5. 2023
Bonitete
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Bonitete, 10. izdaja, maj 2023
Vir: FURS, 15. 5. 2023
****
Sprememba v dokumentu:
3.5 Zavarovalne premije
Boniteto predstavljajo tudi zavarovalne premije, ki jih za delojemalca plačuje delodajalec (6. točka drugega odstavka 39. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2). Za vrednotenje bonitete pri plačilu zavarovalne premije ni določenih posebnih pravil, zato zanje veljajo splošna pravila iz prvega odstavka 43. člena ZDoh-2 (primerljiva tržna cena oziroma strošek, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z nudenjem bonitete).
Po ZDoh-2 se za boniteto ne štejejo le plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona (5. točka tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2).
Pri določanju višine bonitete, ki se pripiše posameznemu zavarovancu, če ti niso poimensko navedeni v zavarovalni polici, se izhaja iz celotne zavarovalne premije, ki jo plača družba.
V primeru korporativnega zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja in nadzora[1] se pri izračunu bonitete za posameznega člana organa vodenja in nadzora, upošteva del zavarovalne premije, ki se nanaša na odškodninske zahtevke, ki bi jih sicer krili člani organov vodenja in nadzora. V tem primeru morajo biti jasno določeni kriteriji oziroma izračuni za določitev tega dela višine zavarovalne premije.
V kolikor kriteriji v primeru korporativnega zavarovanja odgovornosti niso drugače določeni, se premija porazdeli na vse fizične osebe, vključene v zavarovanje. Znesek bonitete pa se obračuna le tistim fizičnim osebam, ki so na zakonski podlagi odgovorne za nastalo škodo, ki je tudi predmet zavarovanja na podlagi konkretne zavarovalne police. Po Zakonu o gospodarskih družbah - ZGD-1 so člani organov vodenja in nadzora solidarno odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog (razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti). Druge fizične osebe[2], vključene v zavarovanje, ki ne nosijo tovrstne zakonske odgovornosti za nastalo škodo, kot posamezniki nimajo posebne ugodnosti in se zato boniteta zanje tudi ne obračuna.
V korporativno zavarovanje so lahko vključeni potencialni zavarovanci (kot člani organov vodenja in nadzora), ki naknadno sklenejo delovno razmerje in tudi zavarovanci, ki v času obračuna niso več v delovnem razmerju. Upoštevaje določbo petega odstavka 15. člena ZDoh-2, ki določa, da se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi, se boniteta obračunava tistim zavarovancem - članom organov vodenja in nadzora, ki so vključeni v zavarovanje oziroma opravljajo funkcijo člana organov vodenja in nadzora v času plačila premije.
[1] Korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora je zavarovalni produkt, pri katerem premija, ki se plača za navedeno zavarovanje ni individualizirana, niti z vidika zavarovancev, niti z vidika posameznega zavarovalnega kritja in morebitne subrogacije.
[2] Zaposleni, ki niso člani organov vodenja in nadzora, in morebitni drugi vključeni v zavarovanje, ki ne odgovarjajo za škodo pri delu oz. zaradi kršitve njihovih nalog (po ZGD-1, ZFPPIPP in drugih zakonih), razen za škodo povzročeno namenoma ali iz hude malomarnosti (ki pa je zavarovalnice praviloma tudi v primeru korporativnega zavarovanja ne krijejo).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
