Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.
Res je! Navedbe, da je tožena stranka moji (tožeči) stranki dnevno nagajala, ji nastavljala na pot različne predmete in objekte, onemogočala pristojnim službam, da opravijo naloge iz svojih (javnih) pristojnosti, so pavšalne. A vendarle se je treba zavedati, da nihče ne bo po takšnem dogodku odkorakal v knjigarno, kupil zvežčiča, na prvo stran napisal »Kdaj in kako mi je nagajal moj sosed« in vestno vpisoval vsak dogodek, vsak grd pogled čez ograjo. Ja, saj vem, tudi takšne sosede imamo – ki znajo za deset let nazaj povedati, kdaj smo se pripeljali domov ob 21.13 in kdaj ob 21.31 (včasih sem res vesela, da živim v bloku!).
Najprej bi želela jasno povedati, da se zavedam, da je naloga zagovornikov, da svojim strankam omogočimo, da se spor reši v njihovo korist, po njihovih željah. Res je tudi, da le redko delamo s strankami, tu mislim predvsem na fizične osebe, ki bi imele koledar, dnevniške zapise in sploh celotno dokumentacijo o nekem dogodku, dejanju … Ne glede na to pa smo prav zagovorniki tisti, ki moramo želje strank »prevesti« v pravniški jezik, ki je uradni jezik slovenskega sodstva.
Zgolj zato, da bomo (jaz pri pisanju in vi pri branju) začeli na isti izhodiščni točki, naj najprej prepišem definicijo besede KONKRETIZACIJA iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Torej, spletni SSKJ pod tem geslom navaja:
»konkretizácija -e ž (á)
1. s prilastkom uresničitev, izpolnitev: konkretizacija ustavnih načel; prispevali so h konkretizaciji nalog, sklepov / fašizem so prikazali kot konkretizacijo zla upodobitev, utelešenje
2. publ. ponazoritev, pojasnitev: razvoja ne bodo razumeli brez konkretizacije; gre za zelo subjektivno konkretizacijo«.
Naj se pošalim: kaj KONKRETNO je zapisano v obrazložitvi gesla? Osebno mi bo pri pisanju vlog še najbolj pomagala besedica »upodobitev«. Razmišljajmo naglas: besedno zvezo »v začetku septembra letošnjega leta« bi ob upoštevanju obrazložitve gesla morala nadomestiti z besedilom »6. 9. 2023 ob 9.56«, izraz »toženec je preprečil dostop do skupne električne omarice« z besedilom »toženec se je postavil s hrbtom proti električni omarici na severni strani hiše«? Brez dvoma je takšen opis popolnoma skladen z opisom gesla v SSKJ. Kaj pa z zakonsko normo/definicijo?
V Zakonu o pravdnem postopku (prijazno okrajšanem v ZPP) je govor o konkretizaciji (šele!) v delu, ki se nanaša na postopek revizije pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, npr. v četrtem odstavku 367.b člena ZPP: »V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno [poudarila avtorica] navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.« Natančno in konkretno torej pomeni, da bi navedbe, kot sem jih opisala v prejšnjem odstavku, izpolnjevale standard sodišča? Odgovor sem poiskala še v sodni praksi, ki je glede tega vprašanja bogata in presenetljivo enotna, primeroma odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 361/2014 z dne 16. 4. 2014: »… tožena stranka po vloženi pripravljalni vlogi tožeče stranke, s katero je ta natančno pojasnila podlago vtoževanega zahtevka, ni podala nobenih konkretnih navedb, s katerimi bi trditve tožeče stranke izpodbijala, pač pa se je le sklicevala na navedbe v vloženem ugovoru (da je torej dolžnik upniku poravnal vse obveznosti), svoje trditve pa ni v ničemer konkretizirala, torej ni navedla, kdaj in v kakšnih zneskih naj bi bile obveznosti poravnane, je v tem delu ta dokazni predlog ostal nesubstanciran. Nesubstanciran pa je ostal tudi v preostalem delu. Tudi glede sklenitve zavarovalnih pogodb, poslovnega odnosa in vtoževanih računov (na naroku) namreč tožena stranka ni navedla ničesar. Ker izpovedba stranke ne more nadomestiti trditvene podlage [poudarila avtorica], sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvajalo in kršitve določb postopka ni storilo.«
Tole pa že bolj pomaga pri pisanju vlog za sodišče.
Ko stranka reče:
»Pol je pa un butl od soseda zjutri, megla je bla, enkrat spomladi, stopu na cesto, pa je mahu z rokami, pa celo skalo je mel, sem mislu, da ga bo kr vrgu, ne bi blo prvič, sam nisem dobr vidu, k je glih pripelu kamion od komunale. Je rekla žena, da je kr vedla, da dons ne bo nč z elektriko, k so fantje s komunale kr obrnal avto«,
pomeni to konkretizacijo v smislu:
»Dne 9. aprila 2020 ob 7.30 zjutraj je toženec stopil na cesto ravno, ko so se pripeljali delavci komunalnega podjetja, da bi postavili električno omarico. Sosed (v tem sporu toženec) je preprečil izvedbo postavitve električne omarice tako, da je s silovitim mahanjem z rokami ustavil tovornjak komunale. Poleg tega je imel v roki tudi večji kamen, zato je tožnik upravičeno menil, da ga bo vrgel v delavce komunale. Povsem jasno je, da električne omarice ni bilo mogoče postaviti ravno zaradi ravnanja toženca, ki je tako tožniku povzročil dodatne stroške – nakup bencina še za naslednji mesec v višini xx,xx evra, kot bo natančno navedeno in opredeljeno v nadaljevanju. Glede dogodka bo izpovedala tožnikova žena, ki je bila prisotna ob dogodku.«
Besedilo prejšnjega odstavka lahko nastane le:
- če ima stranka izredno dober spomin,
- če imajo na komunali ustrezno evidentirane delovne naloge, v katerem je povzeto dogajanje, kot so ga videli/zaznali delavci,
- ker je bila tožnikova žena k sreči doma,
- in tako naprej in tako naprej.
Naj posebej poudarim, da je treba skladno z zgoraj zapisanimi pravili/standardi/sodno prakso za vsako navedbo ponuditi tudi dokaz – najboljši so seveda pisni (dokumenti, računi …), nemogoče pa se je v teh primerih izogniti predlogu za zaslišanje prič.
P. S. Za vse, ki ste se spraševali :), pa niste imeli ali časa ali volje, da bi preverili: 9. april 2020 je bil četrtek! Ali je komunala izvajala takšne naloge v času korone ali ne, pa žal ne vem.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
