Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Najnovejše informacije o inflaciji kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so slabši, kot je bilo pričakovano. Obenem pogoji financiranja ostajajo restriktivni.
Inflacija se bo v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala, nato pa tekom prihodnjega leta upadla proti ciljni vrednosti. Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno naraščajo s pospešeno hitrostjo. Po drugi strani bodo pritiski s strani stroškov dela verjetno še naprej postopno popuščali, njihov vpliv na inflacijo pa bodo deloma blažili dobički.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECB
Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 3,25%, 3,40% oziroma 3,65%, z začetkom veljavnosti 23. oktobra 2024.
Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Eurosistem ne investira več ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, tako da se portfelj tega programa zmanjšuje za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranja
Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
Vir: ECB, 17. 10. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
