Svet ECB je 6. 6. 2024 sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene. Od seje Sveta ECB, ki je potekala septembra 2023, se je inflacija znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se izrazito izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, s čimer so se okrepili znaki, da so cenovni pritiski oslabili, zmanjšala pa so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Denarna politika je ohranjala restriktivne pogoje financiranja. To je z zaviranjem povpraševanja in dobro zasidranimi inflacijskimi pričakovanji pomembno prispevalo k zniževanju inflacije.
Obenem domači cenovni pritiski kljub napredku v zadnjih četrtletjih ostajajo močni, saj je rast plač povišana, inflacija pa bo verjetno ostala nad ciljno ravnijo tudi precejšen del naslednjega leta. Zadnje projekcije strokovnjakov Eurosistema glede skupne in osnovne inflacije za leti 2024 in 2025 so bile popravljene navzgor v primerjavi z marčnimi projekcijami. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,8% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 2,0% v letu 2026. Gospodarska rast se bo po pričakovanjih okrepila na 0,9% v letu 2024, 1,4% v letu 2025 in 1,6% v letu 2026.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Svet ECB je danes tudi potrdil, da bo Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v drugi polovici leta zmanjšal za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. Načini zmanjševanja imetij v okviru programa PEPP bodo večinoma skladni z zmanjševanjem imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP).
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja znižala na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. junija 2024.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investiral do konca junija 2024. V drugi polovici leta bo portfelj v okviru programa PEPP zmanjšal v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
Vir: ECB, 6. 6. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
