Po podatkih Statističnega urada se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem letos zmanjšal za 0,2 %, v primerjavi s tretjim četrtletjem lani pa je bil višji za 1,1 %, oziroma desezonirano za 1,6 %. V povprečju evrskega območja je BDP četrtletno nadalje stagniral (–0,1 %).
Na medletno rast BDP sta v tretjem četrtletju spodbudno delovala zlasti investicijska aktivnost, po prvih ocenah predvsem države, in še naprej pozitiven prispevek zunanjetrgovinskega presežka. Ta je ob močnem medletnem upadu mednarodne menjave posledica relativno močnejšega zmanjšanja uvoza glede na izvoz. V primerjavi z enakim četrtletjem lani se je izvoz znižal za 9,2 %, uvoz pa za več kot 12 %. Padec slednjega je v precejšni meri posledica manjše končne potrošnje gospodinjstev, ki se kaže v nižji aktivnosti v trgovini in storitvah.
Mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta. Predelovalne dejavnosti se soočajo z vse večjim upadom izvoznih naročil, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. Kot velik omejitveni dejavnik pa podjetja navajajo pomanjkanje delovne sile. Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov sicer ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost, ki jo na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajoče finančne perspektive.
Vir: Banka Slovenije, 14. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
