c S

V./59. Več kot gospodinjski blues

Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike vlasta.nussdorfer@gmail.com
28.11.2012 V teh dneh smo praznovali mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, v spomin na tri aktivistke v Dominikanski Republiki, ki so bile leta 1960 kruto umorjene, ker so se uprle diktatorju Rafaelu Truillu. Praznujemo ga od leta 1981 dalje. Opozorila generalnega sekretarja ZN Ban Ki-moona na milijone žensk in deklet, ki so žrtve vseh vrst nasilja, so sicer pomembna, a pogosto ostajajo preslišana, zlasti v krogu tistih, ki nasilje izvajajo. Zato Gospodinjski blues Patricije Peršolja opozarja, svari in uči.

Prezreti ne gre tudi povsem novih oblik internetne kriminalitete, ki preži na naše otroke, tako zaradi njihove naivnosti kot tudi neosveščenosti njihovih staršev. Blogi, klepetalnice in številne spletne strani kar vabijo, žal tudi pedofile.

Kakšno veselje, kakšna radost,
joj, ko se je v kuhinji
usedel na jurčka z oranžno
prevleko,
bil je prijatelj njene matere,
njeni prijatelji so bili bogovi,
on je bil največji bog med vsemi,
ja, ja, ja,
njemu se je bleščala tipkovnica belih zob,
in lasje, o bog,
okrog vogala mize je delal takšne dolge korake s tistimi lasmi,
isti kot Johnny Depp, brez heca,
vanjo je dihal oblačke vrtnic,
grele so jo kot pečica iz kopalnice,
bila je dvanajst
in on je pil  toplo mleko iz rožnatih popkov,
ko je svoj
tanek, drobcen
obraz prekrila s
pudrom in svetlikajočimi senčili,
na lica si je z živo rdečo šminko risala kroge,
šibka ušesa so ji trgali ciganski uhani,
noro so tiktakali, pje, čim je premaknila glavo,
in čevlji njene matere so bili
boleči,
po celem telesu so jo zbadale
in ščipale materine petke,
nekega dne je mati šla v nočno,
rekla mu je:
daj, pazi nanjo, boš,
res je šla,
in kuhinja je naenkrat
postala grda,
grda, grda
kakor čarovnica ....
.....
potem je vse zaudarjalo po zgnitem soncu,
mati je ni hotela več videti,
mati jo je še tisto jutro utopila v oblaku vrtnic,
zato cele dneve brezglavo
stopica gor in dol po parku,
s šopkom krizantem in prižgano nagrobno svečo v roki
stopa v nekakšni povorki
za lastnim pogrebom,
kriči na gluhe klopi in golobe pogrebce,
naj bojo že enkrat
tiho, tiho, tiho,
vsako ogledalo razbije,
vsako šipo,
s pestmi tolče po vsaki izložbi,
ki ji pokaže lica z živo rdečimi krogi.

                            Patricija Peršolja

Spominjam se let, ko smo poznali in obravnavali predvsem fizično in spolno nasilje, pridružilo se mu je še psihično, ki je seveda težko dokazljivo in ekonomsko, saj mu danes ni težko prodreti na plan. Boli, uničuje, ogroža ljudi, ki se borijo s preživetjem.

A, le redko kdo je razmišljal o slabosti tako opevanega interneta, dokler ni udarilo. V Kazenski zakonik smo z novim členom – 173.a KZ-1 – Pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene, implementirali 32. člen Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, pa tudi 6. člen Direktive o boju zoper spolno zlorabo, spolno izkoriščanje otrok in otroško pornografijo, ki ga poznamo kot tako imenovani »GROOMING«, ko se storilec kaznivega dejanja preko informacijskih ali komunikacijskih tehnologij dogovori z bodočo žrtvijo za srečanje, njegov namen pa je uresničitev protipravnega spolnega dejanja, ki je načrtovano, dogovoru pa sledi tudi povsem konkretno dejanje v smeri izvršitve, to je npr. prihod storilca na kraj srečanja. Gre za kaznivost pripravljalnega dejanja, ki je predhodna stopnja za izvršitev drugega. V primeru odkritja imamo žrtev manj, saj do kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti na škodo otroka, ne pride.

V teh dneh smo namreč spremljali nadvse živahno klepetalnico frendi.si, v katero tako radi pišejo naši otroci, ne vedoč, da jim na drugi strani ne odgovarjajo le vrstniki, pač pa tudi odrasli; naivnim deklicam, predvsem starejši moški. Zgodba, ki je do dobra razburkala javnost, ko se je ustvaril lažni profil 13-letnice in se nanj takoj ujel 35-letni možakar, je odprla številna vprašanja, dileme, pričakovanja ...

Oglasili so se mnogi starši, katerih otroci, ki sedaj vsaj govorijo o tem, tudi na svoje telefone dobivajo povsem neprimerne SMS in se sprašujejo: »Od kod, kdo jim jih je poslal, njihovi starši pa predvsem, ali jih ta pozna in kaj jim lahko stori?«

Otroci že od vrtca dalje s sabo prenašajo mobitele, dandanes dobivajo ipade, v šolah med poukom vstopajo v nevarne svetove klepetalnic, puščajo svojo sled, ne le z imenom, pač pa tudi naslovom in prepoznavnostjo in do dejanja, celo s spolno konotacijo, ni daleč. Lepo je bilo sicer slišati otroke na enem izmed TV programov, ki so vsi v en glas trdili, da se na ponudbe za srečanje ne bi odzvali, a kaj, ko mnogi ne vedo, kaj jim sledi, saj so ponudbe mamljive, radovednost velika, otroci pa, k sreči ne vsi, a mnogi; dokaj lahkoverne žrtve. Doslej prijav za povsem novo kaznivo dejanje ni bilo, po vsej verjetnosti pa jih bo odprla na ekranih predstavljena zgodba, ki še zdaleč ni osamljena. Mnogi o tem molčijo, ne zaupajo staršem in ne prijateljem. Življenjska šola je zanje draga, uničujoča, neizmerno huda. Mnogi ne uspejo izstopiti iz kroga nasilneža, ki jih je ujel v svoje mreže, saj jim grozi z objavo slik, ki jih je od njih dobil, niso jim v ponos in ne bi želeli, da jih vidijo sošolci, prijatelji, kaj šele starši. Misleč, da gre za vrstnika ali vrstnico, so se fotografirali z oblačili ali brez in slike sedaj krožijo, grozijo, opominjajo in puščajo posledice. Vse premalo je preventive, kajti kurativa je draga in polna hudih posledic.

Vse premalo pa je govora tudi o povsem novih drogah, ki omamljajo in v WC-eje mnogih gostiln in lokalov, preko vikendov zvabijo mladino, zlasti dekleta, ki po odnosu na WC školjki ne ve kje je in kdo ji je kaj storil. Premnoge zabave, ki se končajo z omotico v tuji spalnici, ostajajo velika skrivnost naše mladine, ki jo le tu in tam kdo prepreči ali žrtvi vsaj po usodnem srečanju z vseh vrst mamili in opojnimi snovmi, pomaga. Na premnogih zabavah se že osnovnošolcem kuhajo »zvarki«, pečejo kolački in dekleta, celo v šolah, da ne bi »izgubile« fantov, služijo ne le enemu, pač pa tudi njegovim prijateljem in znancem. Kot za stavo, zaradi groženj, prevar, izsiljevanja ali radovednosti. Ko si enkrat v »igri«, težko izstopiš in malokdo ti bo verjel, da si to ponavljal tolikokrat, ne da bi koga opozoril.

Internetna odvisnost je mladeniča pri 23-ih pripeljala v plenice in na terapijo, ki je mnogo, mnogo prepozna in vprašljivo uspešna. Bori se z življenjem. Ubogi oče, ki je sedel po napornem delu v gozdu v svoj avto in iz predala potegnil piškotke, ne vedoč, da gre za kukije, ki jih je pripravil njegov sin s prijatelji, je isto noč tragično umrl.

Od porno filma prevzeti devetošolec, brez nadzora in osveščanja starejših, je seks vzel za del mladostniškega življenja in se streznil šele, ko so bile z njim noseče štiri deklice.

Po Gospodinjskem bluesu, ki smo ga te dni brali in je silno pretresljiv, bi zagotovo rabili tudi otroškega s tematiko mladih žrtev vseh vrst prevar, nasilja, sodobnih igric, ki jim starši z nakupom vseh možnih aparatur, od telefonov ipadov, iphonov, televizij in računalnikov, dajo svoj blagoslov.

Če bi o tem komu pripovedovali pred desetletjem, bi rekel, da je to znanstvena fantastika, danes realnost. Kaj bo jutri?


Življenje bi morala dobiti
v roke osebno,
v obliki navodila,
ki ga za 18. rojstni dan
potegneš
iz uradne kuverte
s pečatom neke pomembne državne ustanove
in tvojim majavim naslovom.

Morala bi ga prebrati v nanizanem zaporedju
strogih,
pičlo odmerjenih alinej,
ki se jih je treba hlastno oklepati,
....

                                 Patricija Peršolja


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.