Če hočem resnično ljubiti,
moram pozorno, sočutno in iznajdljivo
skrbeti:
najprej za ljudi okrog sebe,
ki so mi zaupani:
bodisi, da živim z njimi pod isto streho,
ali z njimi vsak dan delam,
ali vsak dan naredim z njimi isto pot,
ali pa se morda z njimi smejem in igram.
Skrb za drugega
me obvezuje in osvobaja moje ozkosti.
Bridko mi je potrebna,
da ne znorim v večnem kroženju okoli samega sebe.
Te skrbi ne smem odriniti od sebe niti tedaj,
ko moti moj mir in mi kvari spokojno udobje.
Morda je celo dobro,
da me kaj vznemiri,
da me pozornost do drugih
včasih boli in mi je v nadlego
ter da tudi sam nosim kdaj breme skrbi,
o katerih ne morem z nikomer govoriti.
Skrb za druge je
sad resnične ljubezni.
Morda boli, končno pa prinese
najlepšega vseh darov.
V moje bivanje vnese življenje in barve
ter tu in tam brezmejni občutek globoke hvaležnosti
kot slutnjo raja.
Phil Bosmans
Zaključili smo evropsko leto prostovoljstva, ki je bilo leta 2011, in predlagali ključne državne ukrepe na področju krepitve nevladnih organizacij za novo – štiriletno obdobje; od leta 2011 do leta 2015.
Delujemo na številnih področjih, tako v skrbi za najmlajše kot tudi najstarejše, na področjih sociale, kulture, športa, zdravja, civilne zaščite in še na mnogih drugih.
To mora prinesti še večje število odličnih prostovoljcev, ki bodo spreminjali odnose in svet, skrbeli za ljudi v stiski in pomagali vladnemu sektorju. Izjemno delo prostovoljcev na različnih področjih državi prihrani milijone evrov, zato je vzpodbujanje nevladnih organizacij, njihovega razvoja, predvsem pa ohranitve, v teh časih nujno. Če kdaj, prav ta hip.
Na področju statusne zakonodaje je potrebno poskrbeti za opredelitev pojma nevladne organizacije in njen status delovanja v javnem interesu. Prenoviti je potrebno statusne predpise, ki urejajo položaj nevladnikov, spremeniti Zakon o humanitarnih organizacijah tako, da bi lahko status take organizacije poleg društev pridobile tudi ostale nevladne organizacije, ki morajo seveda izpolnjevati predpisane pogoje. Del dohodnine, sedaj do 0,5 %, izkoristi le približno 30 % rezidentov v Republiki Sloveniji, ostaja okoli 7,5 milijonov evrov, ki bi lahko šli nevladnim organizacijam za splošno koristne namene. Prav tako si nevladniki prizadevajo za 30 % predplačil pri financiranju dejavnosti, projektov in programov, če pa gre za namenska sredstva Evropske unije, bi morala biti predplačila dvignjena s sedanjih 20 na 40 % vrednosti. Praksa financiranja bi morala biti poenotena. Ministrstvo za finance in nevladne organizacije bi morali skupaj pripraviti navodila glede postopkov dodelitve javnih sredstev, vzorcev razpisne dokumentacije, poročil in pogodb. Prav tako si nevladne organizacije prizadevajo za spremembo Zakona o kazenskem postopku, da bi lahko sredstva iz odloženega pregona prejele vse in ne le humanitarna društva.
V minulem letu je bil končno sprejet pomemben Zakon o prostovoljstvu. Vlada bi morala ustanoviti tudi Svet za razvoj nevladnih in prostovoljnih organizacij. Omogočiti bi morali uvedbo dobrodelnih iger na srečo, ki jih pozna več evropskih držav. Njihov pomen je prav v tem, da se zbrana sredstva ne namenjajo za dobitke, pač pa za dejavnosti nevladnikov. Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij se zavzema tudi za spremembo Zakona o igrah na srečo, da bi lahko poleg društev prirejale občasne igre tudi druge nevladne organizacije. Prav tako naj bi se ukinila obvezna zavarovanja, tako za ustanovitelje kot tudi zastopnike neprofitnih zasebnih zavodov, ki za delo niso plačani. Vzpodbujali naj bi socialno podjetništvo, pa tudi odpiranje novih delovnih mest. Iskalce prve zaposlitve bi morali vključiti v razpise za subvencionirano zaposlovanje v nevladnih organizacijah, preučiti pa tudi davčne ukrepe. V tem delu bi bil najpomembnejši dvig dela dohodnine, ki ga je mogoče nameniti za splošno koristne namene, in sicer s sedanjih 0,5 na 1,0 %, nekatere države poznajo celo doniranje v višini 2,0 %. Prav tako bi bilo smiselno uvesti olajšave za donacije s strani fizičnih oseb, ki smo jih poznali. Prav tako naj bi se zvišala davčna olajšava za donacije s strani pravnih oseb s sedanjih 0,3 na 1,0 % obdavčenega prihodka. Pomembna bi bila tudi novost, da bi prišlo do oprostitve plačila davka od dohodkov iz tiste pridobitne dejavnosti nevladnih organizacij, ki je povezana s poslanstvom te organizacije.
Za Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij se je pod tako pobudo podpisala Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, katere član je tudi Beli obroč Slovenije.
Podpiramo razvoj nevladnih organizacij, predvsem njihovo razvejano dejavnost na številnih področjih, medsebojno pomoč tistih, ki delajo na istih področjih dela za ljudi, saj to ne pomeni nezdrave, pač pa zdravo konkurenco. Ostanejo najboljši, tisti, ki resnično pokažejo empatijo do ljudi, ki pomoč na različnih področjih rabijo. Tu ne gre za uradništvo, gre za mnogo več, za delo ne glede na delovni čas, za delo, ki pomeni tudi »trkanje na vest« državne uprave, pravosodja in ostalih služb.
Nesporna ugotovitev nevladnikov je, da smo v slovenski prostor vnesli pestrost ponudbe, ob izjemnem povpraševanju za naše storitve, in že dokazali, da se da delati strokovno bolje in celo hitreje, seveda ob visokih idealih in ciljih.
Kljub temu pa se zavedamo, da je treba tudi živeti in preživeti, da je lažje delati, če je to tvoja prostočasna dejavnost, če je tvoj socialni status rešen, kot pa, če se dan za dnem trudiš za golo preživetje.
Zato so vsa prizadevanja realna, čeprav jim morda čas krize in drugih prioritet vlade in državne politike, še ne namenja dovolj časa in pozornosti. A, če pomislimo, koliko ljudi rešujejo slovenske nevladne organizacije, je prestop v realno sedanjost, milo rečeno nuja.
Bo torej nova vlada znala in zmogla poskrbeti za krepitev nevladnih organizacij in izpolnitev številnih prizadevanj ter ciljev? Če se bo zavedala koristi, ki jih prinašamo na številna področja življenja, bo to zagotovo storila.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
