c S

ECB je dvignila obrestne mere še za 0,5 odstotne točke

02.02.2023 Svet ECB bo vztrajal na začrtani poti in obrestne mere še naprej precej zviševal z enakomerno hitrostjo ter jih ohranjal na ravni, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 3,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 2,50%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 8. februarja 2023.

Svet ECB sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zvišati za 50 bazičnih točk, in pričakuje, da jih bo v prihodnje še zviševal. Zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov jih namerava na naslednji seji v marcu dvigniti še za 50 bazičnih točk, zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivni ravni se bo inflacija sčasoma znižala, ker bodo višje obrestne mere zavirale povpraševanje, hkrati pa bodo preprečevale tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja trajno premaknila navzgor. Vsekakor bodo prihodnji sklepi Sveta ECB o obrestnih merah denarne politike še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.

Svet ECB je določil tudi, kako bo potekalo zmanjševanje Eurosistemovih imetij vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Kot je bilo objavljeno decembra, se bo portfelj programa APP od začetka marca do konca junija 2023 zmanjševal za povprečno 15 milijard EUR mesečno, nadaljnje zmanjševanje pa bo določeno postopno. Delna ponovna investiranja se bodo izvajala približno v skladu s sedanjo prakso. Predvsem bodo preostali ponovno investirani zneski razporejeni sorazmerno z deležem unovčenj v vsakem od programov, ki sestavljajo program APP, medtem ko bodo ponovna investiranja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) razporejena sorazmerno z deležem unovčenj v vsaki jurisdikciji ter sorazmerno z deležem nacionalnih in nadnacionalnih izdajateljev. Pri Eurosistemovih nakupih podjetniških obveznic bodo preostala ponovna investiranja nagnjena bolj v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejša. Brez poseganja v cilj ECB, da ohranja cenovno stabilnost, bo ta pristop podpiral postopno razogljičenje Eurosistemovih imetij podjetniških obveznic skladno s cilji Pariškega sporazuma.

 

Vir: ECB, 2. 2. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.