Prejšnja vlada in državni zbor sta po sprejetju proračuna sprejela za več kot 1 milijardo evrov dodatnih obveznosti, pri čemer je bilo v proračunu za nepredvidene namene rezerviranih približno 330 milijonov evrov. Hkrati mora nova vlada sprejemati ukrepe za blažitev draginje. Obveznosti, ki nastajajo, želijo financirati z znanih proračunskih postavk.
Neurovnoteženost proračuna
Vlada je v sklopu izvajanja letošnjega državnega proračuna ugotovila, da je proračun neuravnotežen, zato je začasno zadržala njegovo izvrševanje oziroma prevzemanje nenujnih obveznosti ter sprožila postopek priprave rebalansa. Na to, da je proračun postal neuravnotežen, so vplivali protikoronski paketi in drugi ukrepi, ki sta jih že prejšnja vlada in državni zbor sprejela po potrditvi letošnjega proračuna, je spomnil minister Boštjančič.
Hkrati so se spremenile gospodarske in geopolitične razmere v povezavi z vojno v Ukrajini, priča smo negotovosti glede zagotavljanja preskrbe z energenti, blažiti moramo draginjo, zato tudi sedanja vlada sprejema zakone s finančnimi posledicami. "A želimo pri tem za razliko od prejšnje vlade delovati transparentno. Obveznosti, ki nastajajo, želimo financirati z znanih postavk," je povedal minister.
Odhodki državnega proračuna bodo letos znašali približno 14,6 milijarde evrov, kar je za dobrih 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za letošnje leto. Prihodki bodo glede na potrjeni proračun za leto 2022 višji za približno 1 milijardo evrov in bodo na ravni 12,5 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako kljub rasti odhodkov ostal v predvidenih okvirih – znašal naj bi nekaj več kot 2 milijardi evrov, kar je nekoliko manj kot v sprejetem proračunu za leto 2022. V njem je bilo načrtovanega za 2,4 milijarde evrov primanjkljaja.
Vir: Ministrstvo za finance, 2. 9. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
