Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

1. 7. 2022

Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV

sprememba dokumenta

***

Več na povezavi: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV; julij 2022

 

Vir: FURS, 1. 7. 2022

_________________________

Podrobneje o spremembah in dopolnitvah:

1.0  UVOD

Pravne ali fizične osebe, ki šele začenjajo opravljati dejavnost, se lahko identificirajo za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti, kot so na primer pripravljalna dela, prvi nakup blaga ali opreme ipd. Kot dokazilo, da nameravajo opravljati dejavnost, davčnemu organu predložijo npr. pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nakupih za namene opravljanja dejavnosti, razna dokazila o dovoljenjih za opravljanje dejavnosti, kjer so le ta zaradi narave dejavnosti potrebna ipd.

Davčni zavezanec s sedežem/prebivališčem v Sloveniji vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2[1]. Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P3, h kateremu mora glede na četrti odstavek 129. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik poleg ustreznih dokazil (kot so zgoraj primeroma navedena) priložiti tudi potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec pravočasno oddati v elektronski obliki (v sistemu eDavki na obrazcu DDV-P2 oz. obrazcu DDV-P3, obrazec DDV-P2 lahko predloži tudi prek portala slovenska poslovna točka  (SPOT) ali na točkah SPOT).

2.3 Obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV

Davčni zavezanec predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke v elektronski obliki (v sistemu eDavki, lahko pa tudi neposredno prek portala slovenska poslovna točka (SPOT) ali na točkah SPOT:

  - na Obrazcu DDV-P2 (davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji),

  - na Obrazcu DDV-P3 (davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji).

Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti.

2.3.1 Identifikacija za namene DDV davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji (obrazec DDV-P2)

Identifikacijo za namene DDV davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji ureja 130. člen pravilnika. Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2, ki je skupaj z navodili z izpolnjevanje objavljen na eDavkih.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2 predloži:

a)      Davčni zavezanec s sedežem, stalnim ali običajnim prebivališčem v Sloveniji, ki na ozemlju Slovenije dobavlja blago in opravlja storitve, od katerih lahko odbija DDV (obdavčene ali oproščene s pravico do odbitka), če v obdobju zadnjih 12 mesecev preseže oz. utemeljeno pričakuje, da bo presegel 50.000 evrov obdavčljivega prometa, in sicer mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem bo presegel limit. Glede obdobja zadnjih 12 mesecev se upošteva preteklih 12 mesecev (ne koledarsko leto) in ni pomembno, če je v 12 mesecih prenehal in ponovno začel opravljati dejavnost). Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV predloži najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisan znesek obdavčljivega prometa 50.000 evrov, saj mora od obdavčene transakcije, s katero preseže prej navedeni limit, obračunati DDV.

Obdavčljivi promet (50.000 evrov) obsega naslednje zneske, brez DDV:

   -   znesek obdavčenih dobav blaga in storitev,

   -  znesek oproščenih transakcij pri izvozu, oproščenih transakcij v zvezi z mednarodnim       prevozom, oproščenih transakcij, ki se obravnavajo kot izvoz ter oproščenih storitev posrednikov, 

   -  znesek transakcij z nepremičninami, zakonsko točno določenih finančnih transakcij ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

V obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev. V obdavčljivi promet se pri fizični osebi všteva obdavčljiv promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba).

V primeru povezanih oseb, ki opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, se

skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb. V predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb so povezane osebe opredeljene s 16. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 oz. s 17. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 .

Če povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave in skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju zadnjih 12 mesecev preseže limit 50.000 evrov (zneski obdavčljivega prometa povezanih oseb se pri ugotavljanju obveznosti za identifikacijo DDV seštevajo), se torej ta skupni znesek šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama, zato mora vsaka povezana oseba, če še ni identificirana za namene DDV, predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV (DDV potem obračunava le od obdavčenih dobav, ki jih sama opravi).

Če davčni zavezanec ne preseže limita, ima možnost, da prostovoljno vstopi v sistem DDV, v tem primeru pa mora biti v sistemu najmanj 60 mesecev.

Če se davčni zavezanec prostovoljno identificira za namene DDV, na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. Drugi podatki označi polje 14 – Prostovoljna vključitev po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1[2].

b)     Kmečko gospodinjstvo (predstavnik kmečkega gospodinjstva), ki ugotavlja dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD) na podlagi pavšalne ocene dohodka (iz OKGD je obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku) se lahko prostovoljno odloči za obračunavanje DDV v skladu z ZDDV-1, ne glede na višino katastrskega dohodka članov kmečkega gospodinjstva[3].

Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV predstavniku kmečkega gospodinjstva. Predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki se prostovoljno identificira za namene DDV z dnem identifikacije postane davčni zavezanec, identificiran za namene DDV za celotno osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva, in za vse druge kmetijske/nekmetijske dejavnosti, katerih nosilec je[4].

Če se kmečko gospodinjstvo identificira za namene DDV prostovoljno, mora biti v sistemu DDV

najmanj 60 mesecev. Dokler je predstavnik kmečkega gospodinjstva identificiran za namene DDV za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, je identificiran tudi z vsemi dejavnostmi, katerih nosilec je.

Na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. Drugi podatki, označi polje 15 – Prostovoljna vključitev po drugem odstavku 94. členu ZDDV-1.

Davčni organ kmečko gospodinjstvo v določenih primerih identificira tudi po uradni dolžnosti.

Več glede identifikacije kmečkih gospodinjstev (predstavnika kmečkega gospodinjstva oziroma nosilca kmečkega gospodinjstva in obsegom dobav, za katere se uporablja identifikacijska številka za DDV predstavnika kmečkega gospodinjstva oziroma nosilca kmečkega gospodinjstva, je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila.

c)      Davčni zavezanec (mali davčni zavezanec) ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec (državni organi in organizacije ter organi lokalnih skupnosti, kadar opravljajo dejavnost oziroma transakcije v okviru svojih pristojnosti kot organ oblasti), ki pridobiva blago znotraj Unije in katerega skupni znesek pridobitev preseže vrednost 10.000 evrov – pridobitelji.

Prej navedena oseba – pridobitelj mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v

katerem je verjetno, da bo skupen znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 evrov (torej predno preseže to vrednost). Davčni organ bo takšni osebi izdal identifikacijsko številko za DDV samo za potrebe obračunavanja in plačila DDV od pridobitev blaga iz drugih držav članic (obveznost za DDV od pridobitev blaga znotraj Unije izkaže v obračunu DDV, ni pravice do odbitka DDV). Od dobav, opravljenih na ozemlju Slovenije, ne obračunava DDV.

Na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. Drugi podatki označi polje 17 – Skupen znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov.

Lahko se prostovoljno identificira za DDV. Na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. Drugi podatki označi polje 16 – Prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1. V takem primeru mora ostati v sistemu najmanj 2 koledarski leti.

d)     Vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in na ozemlju druge države članice opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive plačati DDV izključno prejemnik storitve - obrnjena davčna obveznost - reverse charge[5]. Identifikacijsko številko za DDV mora pridobiti pred prvo opravljeno storitvijo oziroma že za mesec, v katerem je verjetno, da bo opravil take storitve.

Na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. Drugi podatki označi polje 18 – Opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1. Takšnemu davčnemu zavezancu se izda identifikacijska številka za DDV samo za storitve, za katere je prejemnik določen kot oseba, ki mora plačati DDV. Gre za primere storitve, za katere je kraj opravljanja storitev po sedežu prejemnika v drugi državi članici, od tako opravljenih storitev se ne obračuna slovenskega DDV,

davčni zavezanec pa mora predložiti obračun DDV-O na katerem izpolni polje 12 in o tako opravljenih storitvah poročati v rekapitulacijskem poročilu.

e)     Vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in prejme storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive plačati DDV izključno prejemnik storitve - obrnjena davčna obveznost - reverse charge. Identifikacijsko številko za DDV mora pridobiti pred prvo prejeto storitvijo oziroma že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel take storitve. Na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. Drugi podatki označi polje 18 – Opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1.

Davčni zavezanec, ki se identificira kot prejemnik storitve, za katere mora plačati DDV izključno prejemnik storitve, mora mesečno predlagati obračune DDV v elektronski obliki (v sistemu eDavki) in nima pravice do odbitka DDV. V takem primeru mora obračunati in plačati DDV le od prejetih storitev, ki mu jih opravi davčni zavezanec iz druge države članice ali iz tretje države, za ostale dobave (t.i. domače dobave) pa je kot mali davčni zavezanec oproščen obračunavanja in plačila DDV.

V primeru identifikacije za namene DDV zaradi opravljanja/prejemanja storitev EU, je za ostale dobave, ki jih opravi na ozemlju Slovenije, kot mali davčni zavezanec, še naprej oproščen plačila DDV (dokler ne preseže limit 50.000 evrov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih), kar pomeni, da od teh dobav ne obračuna DDV, prav tako pa nima pravice do odbitka DDV. Če tak davčni zavezanec z ostalimi dobavami, ki jih kot mali davčni zavezanec opravi na ozemlju Slovenije, preseže limit 50.000 evrov, mora predložiti zahtevek za identifikacijo za namene DDV, kot navedeno v točki a) tega podpoglavja.

f)       Mali davčni zavezanec, ki se mora zaradi uporabe unijske ureditve VEM predhodno identificirati za namene DDV[6], ki želi za domače dobave še naprej uporabljati posebno ureditev za male davčne zavezance .

Na obrazcu DDV-P2 v razdelku III. Drugi podatki označi polje 19 - Opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1« (unijska ureditev VEM).

Mali davčni zavezanec, ki označi polje 19, je za »domače« dobave še vedno oproščen plačila DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Tak davčni zavezanec nima obveznosti predložitve obračuna DDV.

Več o posebni unijski ureditvi je pojasnjeno v gradivih na naslednji povezavi.

Davčni zavezanci, ki so se pred 1. julijem 2022 prostovoljno identificirali za namene DDV samo zaradi vstopa v posebno unijsko ureditev VEM in želijo uveljaviti izjemo od obveznosti predložitve obračuna DDV, morajo od 1. julija 2022 dalje predložiti nov obrazec DDV-P2, na katerem v razdelku III. označijo polje 19 - Opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1 (unijska ureditev VEM). K obrazcu predložijo prilogo z navedbo, da gre za spremembo, ki je v veljavi šele s 1. 7. 2022 in so za domače dobave še vedno oproščeni plačila DDV. Na ta način se bo za navedene davčne zavezance zagotovilo izvajanje na podlagi 156.a člena pravilnika predpisane izjeme od obveznosti predložitve obračuna DDV. Če tak mali davčni zavezanec ne bo predložil novega obrazca DDV-P2, bo moral še naprej oddajati obračune DDV.

g)      Tuja fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost samostojnega podjetnika (s.p.) s sedežem v Sloveniji, ki ni navidezen, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2 (ni pomembno, ali ima v Sloveniji stalno poslovno enoto/stalno/običajno prebivališče).

Če ima tuja fizična oseba registrirano dejavnost samostojnega podjetnika posameznika (s.p.) s sedežem v Sloveniji, v postopku identifikacije pa je bilo ugotovljeno, da le tega v Sloveniji dejansko ni (če je ta sedež navidezen), je treba ugotoviti še obstoj stalne poslovne enote, stalnega ali običajnega prebivališča v Sloveniji. Če se ugotovi, da gre za davčnega zavezanca s

stalno poslovno enoto, stalnim oziroma običajnim prebivališčem v Sloveniji, le ta predloži zahtevek za identifikacijo na obrazcu DDV-P2.

Za obstoj stalne poslovne enote po DDV zakonodaji gre v primerih, ko ima dobavitelj enoto, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, ki omogočajo:

    - ali prejem in uporabo storitev, ki so ji bile opravljene za lastne potrebe,

    - ali opravljanje storitev, ki jih zagotavlja.

h)     Davčni zavezanec, ki uporabi blago in storitve za namene transakcij (obdavčene ali oproščene s pravico do odbitka DDV), ki jih je v zvezi z ekonomsko dejavnostjo opravil, če bi bil upravičen do odbitka DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji.

2.3.2  Identifikacija za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji (obrazec DDV-P3)

Obrazec DDV-P3 je objavljen na eDavkih.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P3 predloži:

c)      Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji (tujec) in se želi v Sloveniji identificirati za namene DDV v zvezi z uvozom zaradi nadaljnje dobave blaga v drugo državo članico (npr. postopek 42), za katero mu nastane obveznost poročanja v rekapitulacijskem poročilu in obračunu DDV (polje 12). Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, opravi uvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 (carinski postopek 42), predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke, preden vloži carinsko deklaracijo z zahtevkom za oprostitev plačila DDV. V takem primeru davčnemu zavezancu ni treba predložiti pogodbe ali predpogodbe oziroma druga dokazila, iz katerega bi bil razviden njegov namen opravljanja dejavnosti. ). V tem primeru na obrazcu DDV-P3 v razdelku IV. Drugi podatki označi polje 20 – Carinski postopek 42 ali 63.

e)     Davčni zavezanec s sedežem, ali če sedeža nima, s stalnim ali običajnim prebivališčem v drugi državi članici, ki se bo v skladu s četrtim odstavkom 30.f člena ZDDV-1 prostovoljno identificiral za namene DDV v Sloveniji zaradi prodaj blaga na daljavo in/ali opravljanja telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev (v nadaljevanju TBE storitve) končnim potrošnikom v Sloveniji in se ne bo odločil za uporabo posebne ureditve VEM[7], predloži obrazec DDV-P3, na katerem v razdelku IV Drugi podatki označi polje “23 – Prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 30.f člena ZDDV-1”. V tem primeru mora to odločitev uporabljati  najmanj v  tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih.

Pri prodaji blaga na daljavo gre po DDV zakonodaji za primere prodaje blaga (npr. prek interneta, po telefonu), ki jih opravi davčni zavezanec iz druge države članice (nima sedeža v Sloveniji), končnim potrošnikom v Sloveniji (fizičnim osebam, kmetom pavšalistom, davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV oziroma opravljajo samo dobave blaga ali storitev, pri katerih po ZDDV-1 ni dana pravica do odbitka DDV) in dobavitelj (ali druga oseba v imenu in za račun dobavitelja, ne pa kupec sam) blago iz druge države članice tudi odpošlje kupcu. O prodaji blaga na daljavo ne moremo govoriti, če kupec sam prevzame blago.

Pri prodaji blaga na daljavo je kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča. Upoštevati pa je treba še, da se vrednost opravljenih dobav blaga na daljavo vključuje v prag 10.000 evrov (upoštevati, da se v ta prag poleg vrednosti dobav blaga na daljavo vključujejo tudi TBE storitve, opravljene končnim potrošnikom v drugih državah članicah). Če davčni zavezanec tega praga ne presega in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30.f člena ZDDV-1, je kraj obdavčitve teh dobav blaga na daljavo kraj, kjer se prevoz blaga začne.

Če davčni zavezanec ne presega tega praga, se lahko ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 30.f člena ZDDV-1 in v skladu s četrtim odstavkom 30.f člena ZDDV-1 odloči, da je kraj dobave Slovenija in se prostovoljno identificira za namene DDV (pod pogojem, da se v državi sedeža ni vključil v posebno ureditev VEM).

Več glede tega praga je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Posebne ureditve VEM-OSS, in sicer v točki 3.1 Prag v zvezi s krajem dobave blaga na daljavo ali opravljanja storitev (10.000 evrov).

2.4 Davčni zavezanci, za katere ni določena obveznost identifikacije za  DDV

-    davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji in na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene obdavčljive dobave blaga in storitev davčnemu zavezancu, ki je v Sloveniji identificiran za namene DDV v splošno ureditev (plačniku DDV po tretjem odstavku 76. člena ZDDV-1).

3.0 VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Vprašanje 30: Ali se mora zet, kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za namene DDV identificirati pod svojo identifikacijsko številko za DDV ter izdajati račune in predlagati obračune DDV pod svojo identifikacijsko številko za DDV? (13. 9. 2016, 1. 7. 2022)

Zastavlja se vprašanje, ali se morazet, kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za namene DDV identificirati pod svojo identifikacijsko številko za DDV ter izdajati račune in predlagati obračune DDV pod svojo identifikacijsko številko za DDV ali se za namene DDV lahko identificira le oseba (v tem primeru tast), ki je za davčne namene določena kot nosilec dejavnosti, ter mora obračunavati DDV in izpolnjevati ostale obveznosti iz naslova DDV za vse dejavnosti, katerih nosilec je (osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in morebitnih drugih dejavnosti, katerih nosilec je). To pomeni, da tast v obračune DDV vključi vse obdavčljive transakcije, ki se nanašajo na te dejavnosti, torej tudi iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Odgovor

Če kmečko gospodinjstvo ugotavlja dohodek iz OKGD na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, član kmečkega gospodinjstva pa je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se lahko za namene DDV identificira nosilec kmečkega gospodinjstva po predpisih o dohodnini, drug član kmečkega gospodinjstva ali oba, tj. nosilec in član.

Če se za namene DDV identificira le ena oseba iz navedenega Nosilec kmečkega gospodinjstva (nosilec ali član), le ta pod svojo identifikacijsko številko v obračun DDV zajame vse dobave, opravljene v okviru kmečkega gospodinjstva (OKGD in dopolnilne dejavnosti na kmetiji) in tudi nekmetijske dejavnosti, katerih nosilec je, ter v zvezi z njimi pod svojo identifikacijsko številko izdaja račune in predlaga obračune DDV ter mora za davčno potrjevanje računov pridobiti in uporabljati svoje namensko digitalno potrdilo.

Če se za namene DDV identificira več oseb iz kmečkega gospodinjstva, le te osebe izdajajo račune in predlagajo obračune DDV vsaka pod svojo identifikacijsko številko za DDV kot samostojni davčni zavezanci. V slednjem primeru oseba, ki je nosilec dejavnosti po predpisih o dohodnini, izdaja račune in predlaga obračune DDV za vse ostale kmetijske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva, katerih nosilci niso osebe, ki so identificirane za namene DDV. V primeru zavezanosti za davčno potrjevanje računov pa morajo zato pridobiti in uporabljati vsak svoje namensko digitalno potrdilo, razen v primeru, ko bi račune izdajal le en davčni zavezanec  - tako v svojem kot v tujem imenu.

Podrobneje

Vprašanje se nanaša na primer, ko gre za kmečko gospodinjstvo, ki dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju: OKGD), ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kjer je glede na podan primer, tast nosilec kmečkega gospodinjstva, identificiran za namene DDV, zet kot član kmečkega gospodinjstva pa ima dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Po predpisih o dohodnini se v primeru, ko kmečko gospodinjstvo prenese svoj OKGD v sistem ugotavljanja dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, tako kmečko gospodinjstvo, skupaj z vsemi drugimi kmetijskimi in dopolnilnimi dejavnostmi, začne obravnavati kot samostojen, enovit pravni subjekt. Na enak način pa se lahko zadevno kmečko gospodinjstvo obravnava tudi za namene DDV. To pomeni, da je v takem subjektu lahko ena oseba zavezanec za identifikacijo za namene DDV. Le ta pa lahko pokriva vse omenjene dobave v okviru tega subjekta.

Obstoječa DDV zakonodaja pa ne določa obveze, da se za nosilca dejavnosti za namene DDV šteje oseba, ki je tudi nosilec dejavnosti, kot je določen po predpisih o dohodnini in na podlagi katerih je slednji zavezanec za dohodnino za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva, oziroma če se v okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot jo določajo predpisi o kmetijstvu, zavezanec za celotno kmetijsko in dopolnilno dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva.

Kmečko gospodinjstvo, ki dohodek iz OKGD ugotavlja po dejanskih prihodkih in odhodkih ali dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, vstopi v sistem DDV tako, da se za namene DDV identificira nosilec kmečkega gospodinjstva (obvezno, ko preseže limit 50.000 evrov z vsemi dejavnostmi v okviru kmetije, torej z OKGD, vsemi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in vsemi drugimi kmetijskimi dejavnostmi, katerih nosilci so člani tega kmečkega gospodinjstva obdobju zadnjih 12 mesecev, prostovoljno pa lahko že prej), ne pa tudi drugi člani. Več o tem je pojasnjeno na spletni strani FURS, in sicer v podrobnejšem opisu Spremembe zakonodaje na področjuDDV (pojasnila o noveli ZDDV-1M).

Iz navedenega izhaja, da v primeru, ko je predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki je iz OKGD obdavčen po dejanskih podatkih, identificiran za namene DDV, taka identifikacija velja lahko za DDV namene velja za vse kmetijske dejavnosti v okviru tega kmečkega gospodinjstva, torej tudi za dopolnilno dejavnost na kmetiji ali drugo kmetijsko dejavnost, pri čemer ni pomembno, da so nosilci teh dejavnosti drugi člani tega kmečkega gospodinjstva.

Obstoječa DDV zakonodaja ne določa obvezo, da je oseba, ki je identificirana za namene DDV, ista oseba, ki je za namene predpisov, ki urejajo dohodnino, določena kot nosilec dejavnosti po dohodnini, je pa to priporočljivo z vidika administrativnih poenostavitev za davčne zavezance.

Na podlagi navedenega se lahko v navedenem primeru namesto tasta za namene DDV identificira zet, četudi ne more identificirati zet, ker ni nosilec kmečkega gospodinjstva po predpisih o dohodnini. Zet v tem primeru pod svojo identifikacijsko številko za DDV v obračun DDV zajame vse dobave, opravljene v okviru kmečkega gospodinjstva in tudi nekmetijske dejavnosti, katerih nosilec je, ter v zvezi z njimi pod svojo identifikacijsko številko izdaja račune in predlaga obračune DDV ter mora za davčno potrjevanje računov pridobiti in uporabljati svoje namensko digitalno potrdilo.

DDV zakonodaja pa v navedenem primeru ne omejuje, da se ne bi se oba, tako tast kot zet, identificirala za namene DDV. V tem primeru izdajata račune in predlagata obračune DDV vsak pod svojo identifikacijsko številko za DDV kot samostojna davčna zavezanca. V slednjem primeru oseba, ki je nosilec dejavnosti po predpisih o dohodnini (v konkretnem primeru tast), izdaja račune in predlaga obračune DDV za OKGD in vse ostale kmetijske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva, katerih nosilec ni zet. Zet, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, identificiran za namene DDV, pa izdaja račune in predlaga obračune DDV za dopolnilno dejavnosti na kmetiji, katere nosilec je. V primeru zavezanosti  za davčno potrjevanje računov pa morata zato pridobiti in uporabljati vsak svoje namensko digitalno potrdilo, razen v primeru, ko bi račune izdajal le en davčni zavezanec  - tako v svojem kot v tujem imenu.

S tem pojasnilom se dopolnjuje pojasnilo št. 4213-101/2014-2 z dne 7. 3. 2014 v delu glede možnosti identifikacije za namene DDV drugega člana kmečkega gospodinjstva. V skladu s tem se pri navedbah na izdanih in prejetih računih upošteva, kdo je identificiran za namene DDV v okviru takega kmečkega gospodinjstva (tast, zet ali oba).

Pojasnjujemo še, da je treba glede DDV obravnave transakcij kmečkega gospodinjstva upoštevati, ali kmečkega gospodinjstva dohodek iz OKGD ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali na podlagi pavšalne ocene dohodka (po katastrskem dohodku). Več glede identifikacije in DDV obravnave transakcij kmečkega gospodinjstva v primeru, da dohodek iz OKGD ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka, je pojasnjeno v podrobnejšem opisu, objavljenem na naslednji povezavi. Glede izdajanja računov in obveznosti davčnega potrjevanja je več pojasnjeno pri odgovorih na vprašanja v zvezi z davčnim potrjevanjem računov, objavljenih na naslednji povezavi (odgovor na vprašanje 154).

 

Vprašanje 31: Ali sta lahko na kmetiji dve različni dopolnilni dejavnosti na kmetiji, vsaka s svojim nosilcem, kjer je eden od nosilcev identificiran za namene DDV, drugi pa ne? (13. 9. 2016, 1. 7. 2022)

Oče kot nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKGD) je hkrati tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nosilec OKGD ima dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila in za dopolnilno dejavnost na kmetiji ni zavezanec za DDV. Sin bi sedaj na kmetiji priglasil svojo dopolnilno dejavnost, s katero pa bi želel vstopiti v sistem DDV. Zanima vas, ali sta lahko na kmetiji dve različni dopolnilni dejavnosti na kmetiji, vsaka s svojim nosilcem, kjer je eden od nosilcev identificiran za namene DDV, drugi pa ne.

Odgovor

V okviru enega kmečkega gospodinjstva se lahko opravljata dve (ali več) dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vsaka s svojim nosilcem.

Če se v okviru kmečkega gospodinjstva, kjer se davčna osnova iz OKGD ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (KD) in ima nosilec OKGD dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, opravljata dve različni dopolnilni dejavnosti na kmetiji z dvema različnima nosilcema, se lahko v sistem DDV vstopi le z eno izmed dopolnilnih dejavnosti. Navedeno pomeni, da se lahko sin (ali oče) identificira za namene DDV in obračunava DDV od dobav, ki jih opravi v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, katere nosilec je.

Podrobneje

Iz podatkov, navedenih v vprašanju, izhaja, da gre za kmečko gospodinjstvo, ki davčno osnovo od dohodka iz  OKGD ugotavlja pavšalno – tj. z izračunom katastrskega dohodka in pavšalne ocene na panj; da ima nosilec dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila in z OKGD ni v sistemu DDV.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji se izvajajo na podlagi pridobljenih individualnih ali zbirnih dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki jih posameznemu nosilcu izda upravna enota, v skladu in pod pogoji, kot jih določa Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15). Ob tem z vidika opravljanja obdavčljive dejavnosti oziroma doseganja dohodka iz naslova opravljanja te dejavnosti ni ovir, če je v okviru istega kmečkega gospodinjstva več nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ne glede na navedeno pa je način izpolnitve davčne obveznosti posameznega nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji odvisen od načina ugotavljanja davčne osnove, ki je določen oziroma izbran za OKGD, ki se opravlja v tem kmečkem gospodinjstvu.

Če se davčna osnova od OKGD v kmečkem gospodinjstvu ugotavlja pavšalno, na podlagi izračunanega katastrskega dohodka in pavšalne ocene na panj, so za namene ugotavljanja davčne osnove od dopolnilnih dejavnosti na kmetiji nosilci dolžni davčnemu organu predložiti davčni obračun DohDej ločeno: vsak nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji za dejavnosti, ki jih opravlja, v skladu z določbami 297. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15). V tem primeru se lahko v sistem DDV vstopi le z eno izmed dopolnilnih dejavnosti. Dodajamo še, da bo nosilec dopolnilne dejavnosti, ki bo postal identificiran za namene DDV, postal identificiran za namene DDV za vse dejavnosti, katerih nosilec je.

Če se v okviru kmečkega gospodinjstva, kjer se davčna osnova iz OKGD ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (KD) in ima nosilec OKGD predstavnik kmečkega gospodinjstva dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, opravljata dve različni dopolnilni dejavnosti na kmetiji z dvema različnima nosilcema, se lahko v sistemu DDV identificira vsak od nosilcev dopolnilne dejavnosti s svojo identifikacijsko številko za namene DDV, torej se v konkretnem primeru lahko identificira za namene DDV sin kot nosilec dopolnilne dejavnosti. 

Dodajamo še, da je davčni zavezanec po 94. členu ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa. V obdavčljivi promet za limit 50.000 eurov se pri fizični osebi všteva obdavčljivi promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba). Glede oprostitve obračunavanja DDV za dobave blaga in storitev v okviru OKGD, če se zanjo dohodek ugotavlja pavšalno (na podlagi izračunanega katastrskega dohodka), je določen ni določenega limita, 7.500 eurov (limit je določen kot katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto). Ne glede na prej navedeno oprostitev obračunavanja DDV pa zato se lahko davčni zavezanec kot predstavnik kmečkega gospodinjstva kadarkoli sam odloči za obračunavanje DDV, torej se lahko prostovoljno identificira za namene DDV. Opozarjamo, da če se davčni zavezanec kot predstavnik kmečkega gospodinjstva prostovoljno identificira za namene DDV za dobave, opravljene v okviru kmečkega gospodinjstva (OKGD po KD), je identificiran tudi za dobave, opravljene v okviru morebitnih drugih kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti, katerih nosilec je.

Več v zvezi z OKGD in identifikacijo za namene DDV je navedeno v podrobnejšem opisu v poglavju 2 in v Prilogi 1 k temu opisu.

Vprašanje 32: Kdaj lahko preneha identifikacija za DDV davčnemu zavezancu – kmečkemu gospodinjstvu, ki je bilo v letu 2016 identificirano za namene DDV po uradni dolžnosti? (16. 2. 2017, 1. 7. 2022)

Odgovor velja od 1. 7. 2022

Davčni zavezanec - kmečko gospodinjstvo, ki je za OKGD obdavčeno pavšalno po katastrskem dohodku in predstavniku katerega je bila dodeljena identifikacijska številka za DDV po uradni dolžnosti z določenim dnem pred 1. 7. 2022, lahko kadarkoli od 1. 7. 2022 dalje vložil vlogo za prenehanje identifikacije za namene DDV (v sistemu e-Davki na obrazcu DDV-DeDDV), ne glede na višino katastrskega dohodka.

Predstavniku takega kmečkega gospodinjstva na njegovo vlogo preneha identifikacija za namene DDV ne glede na višino katastrskega dohodka, ki ga dosežejo člani kmečkega gospodinjstva, in sicer:

-        predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki ga je davčni organ identificiral za namene DDV po uradni dolžnosti, lahko predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV v sistemu eDavki od 1. 7. 2022 dalje. Ker se prag 7.500 evrov v drugem odstavku 94. člena ZDDV-1 odpravlja z dnem 1. 7. 2022, ima davčni organ šele od 1. 7. 2022 dalje podlago za izdajo odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV na vlogo takih kmečkih gospodinjstev. Glede datuma prenehanja identifikacije, navedenega v izreku odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV, je treba upoštevati, da datum prenehanja ne more biti določen pred datumom vročitve odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV. Če pa se predstavnik kmečkega gospodinjstva odloči, da ostane v sistemu DDV še naprej identificiran za namene DDV (z OKGD, katere predstavnik je in z vsemi drugimi dejavnostmi, katerih nosilec je), o tem davčni organ posebej ne obvešča; 

-        predstavnik kmečkega gospodinjstva, ki je v sistem DDV vstopil prostovoljno in mu je bila  dodeljena identifikacijska številka za DDV na njegovo vlogo, lahko predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV v sistemu eDavki ob pogoju, da je že poteklo obdobje 60 mesecev.

V zvezi s tem izpostavljamo, da mora davčni zavezanec v skladu s šestim odstavkom 132. člena Pravilnika na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV in od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV. Na podlagi enajstega odstavka 111. člena Pravilnika mora davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance, za obdobje po spremembi popraviti odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo (za osnovna sredstva 5 let, za nepremičnine 20 let). Popravek odbitka DDV izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka. Davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti, mora od blaga, za katerega je bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka, obračunati DDV v skladu s c) točko 8. člena ZDDV-1.

Odgovor velja do vključno 30. 6. 2022

Davčni zavezanec - kmečko gospodinjstvo (ki je obdavčeno pavšalno po katastrskem dohodku), kateremu je bila dodeljena identifikacijska številka za DDV po uradni dolžnosti z določenim dnem v letu 2016, bo lahko vložil vlogo za prenehanje identifikacije za namene DDV (v sistemu e-Davki na obrazcu DDV-DeDDV Zahtevek za prenehanje identifikacije za DDV), ko bo izpolnjeval pogoje za oprostitev obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1.

Navedeno pomeni, da davčni zavezanec - kmečko gospodinjstvo, ki bo v letu 2017 na podlagi odločb o odmeri obveznosti iz kmetijstva, izdanim vsem članom kmečkega gospodinjstva (odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2016 se izdajo do 31. 3. 2017) in z upoštevanjem subvencij ugotovil, da katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ni presegel 7.500 evrov, lahko vložil v sistemu eDavki vlogo za prenehanje identifikacijske številke za DDV. Finančni urad bo preveril navedbe davčnega zavezanca v vlogi in o vlogi odločil z odločbo:

-        Če bo finančni urad ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje identifikacije za DDV (torej, če bodo izpolnjeni pogoji za oprostitev obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1), bo v izreku odločbe tudi določil datum prenehanja identifikacije za namene DDV (v postopku izdaje odločbe se datum prenehanja identifikacije za DDV uskladi z davčnim zavezancem - ne more pa biti določen "za nazaj” torej ne pred datumom izdaje odločbe). Iz navedenega izhaja, da davčnemu zavezancu preneha identifikacija z datumom, navedenim v izreku odločbe, s katerim je odločeno o njegovem zahtevku za prenehanje identifikacije za DDV (in ne že z oddajo vloge). V tem primeru bo lahko takšen davčni zavezanec vložil vlogo za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila preko eDavkov na obrazcu DDV-VlgPN (Vloga pavšalnega nadomestila).

-        Če bo finančni urad ugotovil, da pogoji za prenehanje identifikacije za DDV niso izpolnjeni, bo davčnemu zavezancu izdal odločbo, s katero se njegov zahtevek zavrne (v takem primeru davčni zavezanec ostane v sistemu DDV identificiran za DDV).

Davčni zavezanci - kmečko gospodinjstvo (ki je obdavčeno pavšalno po katastrskem dohodku), ki je v sistem DDV vstopilo prostovoljno, pa mora biti v sistemu DDV 60 mesecev. Po preteku tega roka lahko v sistemu eDavki vloži vlogo za prenehanje identifikacijske številke za DDV. Davčni organ v zvezi s predloženo vlogo postopka tako kot je navedeno zgoraj.

Pojasnjujemo še, da davčni organ dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila podaljša po uradni dolžnosti konec decembra za naslednje leto le tistim davčnim zavezancem, ki so v trenutku odločanja o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje dovoljenja (višina KD, površina zemljišč oz. št. čebeljih panjev) imetniki dovoljenj, ne pa tudi tistim, ki jim je bilo med letom odvzeto dovoljenje (na vlogo ali zaradi identifikacije za namene DDV iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, obdavčene po katastrskem dohodku). V primeru prenehanja identifikacije za namene DDV mora tako predstavnik kmečkega gospodinjstva za pridobitev dovoljenja na eDavkih vložiti vlogo za pridobitev dovoljenja na obrazcu DDV-PN.

Vprašanje 39: Ali se lahko identificiramo za namene DDV še preden začnemo dejansko opravljati dejavnost (1. 7. 2022)?

Davčni zavezanec se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prvi nakup blaga ali opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nakupih za namene opravljanja dejavnosti ipd.

Vprašanje 40: V obdobju zadnjih 12 mesecev z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji nismo presegli 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Iz druge države članice EU nameravamo pridobiti stroj v vrednosti 9.500 - 11.000 EUR, ki ga bomo uporabljali za opravljanje dejavnosti. Ali se moramo identificirati za namene DDV?

Če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa, opravlja pa dejavnost v Sloveniji in bo pridobil blago znotraj Unije, katerega vrednost bo presegla 10.000 EUR, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke. V tem primeru se lahko identificira samo kot pridobitelj, ne sme pa od pridobitev odbijati DDV, če je identificiran zgolj kot pridobitelj blaga.
Opozarjamo še, da mora davčni zavezanec (pridobitelj) identifikacijsko številko za DDV pridobiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 evrov.

Vprašanje 41: Poleg prijave za vpis v poslovni register/predloga za vpis v sodni register želim oddati tudi zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV. Ali moram priložiti še kakšne priloge? (1. 7. 2022)

Novoustanovljeni poslovni subjekt mora k zahtevku priložiti tudi dokazila, da namerava opravljati dejavnost (npr.: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nakupih za namene opravljanja dejavnosti ipd.), sicer se vloga šteje za nepopolno. Če je vloga nepopolna, davčni organ pozove davčnega zavezanca k dopolnitvi.

Vprašanje 42: Z avstrijskim partnerjem, pravno osebo, je gospodarska družba sklenila pogodbo za izvajanje določenih storitev. Ali se mora gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji? (1. 7. 2022)

Pomembno je, katere storitve se bodo izvajale in kdo bo izvajalec teh storitev. Iz vprašanja izhaja, da gre za transakcijo, opravljeno med dvema davčnima zavezancema in če so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), torej po prejemniku storitev, se mora slovenska gospodarska družba kot prejemnik ali kot izvajalec storitve identificirati za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejela ali opravila take storitve.

Na zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) označi polje 18, kar pomeni, da bo obračunavala DDV zgolj od prejetih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu in za katere je kot plačnik DDV določen prejemnik storitve, medtem ko od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev DDV ne bo obračunavala.

Če pa bo gospodarska družba opravljala tovrstne storitve avstrijski pravni osebi, ji od teh storitev DDV ni treba obračunati, saj bo morala obračunati DDV avstrijska pravna oseba, kot prejemnik storitve (avstrijski DDV).

Opravljene storitve so tudi predmet poročanja v rekapitulacijskem poročilu, kjer davčni zavezanec poroča o osebah, identificiranih za DDV, katerim je opravil storitve v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva, in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV.

Gospodarska družba v primeru tovrstne identifikacije za namene DDV pravice do odbitka DDV nima.

Storitve, za katere se kot kraj opravljanja storitev ne šteje Slovenija, se tudi ne vštevajo v obdavčljiv promet 50.000 EUR. Davčni zavezanec, ki s temi storitvami preseže vrednost 50.000 evrov prometa, se mu le zaradi tega ni treba identificirati za DDV kot redni davčni zavezanec.

Če v obrazcu DDV-P2 polja 18 ne bo označeno, bo gospodarska družba identificirana za namene DDV za vse dobave, ki jih bo opravljala in ne samo za obravnavane storitve. To pomeni, da bo morala obračunavati DDV od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev in od prejetih dobav, za katere je kot plačnik določen prejemnik. V tem primeru bo imela pravico do odbitka DDV (če bodo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji).

Če pa so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se ne določi po splošnem pravilu (se upoštevajo posebna pravila), pa je treba preveriti, kje je kraj obdavčitve teh storitev. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je slovenska gospodarska družba, je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih.

Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je avstrijska pravna oseba, pa se mora le ta identificirati za namene DDV v Sloveniji, ne glede na višino prometa, in sicer pred opravljeno prvo dobavo (zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV tuji davčni zavezanci oddajo na obrazcu DDV-P3).

Vprašanje 43: S srbskim partnerjem, pravno osebo, je gospodarska družba sklenila pogodbo za izvajanje določenih storitev. Ali se mora gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji? (23. 12. 2020, 28. 2. 2022, 1. 7. 2022)

Pomembno je, katere storitve se bodo izvajale in kdo bo izvajalec teh storitev. Iz vprašanja izhaja, da gre za transakcijo, opravljeno med dvema davčnima zavezancema in če so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), torej po prejemniku storitev, se mora slovenska gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji, če bo prejela tovrstne storitve, in sicer mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejela take storitve.

Na zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) označi polje 18, kar pomeni, da bo obračunavala DDV zgolj od prejetih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu in za katere je kot plačnik DDV določen prejemnik storitve, medtem ko od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev DDV ne bo obračunavala. Gospodarska družba v primeru tovrstne identifikacije za namene DDV pravice do odbitka DDV nima.

Če v obrazcu DDV-P2 polja 18 ne bo označeno, bo gospodarska družba identificirana za namene DDV za vse dobave, ki jih bo opravljala in ne samo za obravnavane storitve. To pomeni, da bo morala obračunavati DDV od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev in od prejetih dobav, za katere je kot plačnik določen prejemnik. V tem primeru bo imela pravico do odbitka DDV (če bodo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji).

Če bo storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu, opravila slovenska gospodarska družba, pa se ji zgolj zaradi teh storitev ni treba identificirati za namene DDV in je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine njenega obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih.

Storitve, za katere se kot kraj opravljanja storitev ne šteje Slovenija, se ne vštevajo v obdavčljiv promet 50.000 EUR. Davčni zavezanec, ki s temi storitvami preseže vrednost 50.000 evrov prometa, se mu le zaradi tega ni treba identificirati za DDV kot redni davčni zavezanec.

Če pa so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se ne določi po splošnem pravilu, pa je treba preveriti, kje je kraj obdavčitve teh storitev. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je slovenska gospodarska družba, je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je srbska pravna oseba, pa se mora le ta identificirati za namene DDV v Sloveniji ne glede na višino prometa, in sicer pred opravljeno prvo dobavo (zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV tuji davčni zavezanci oddajo na obrazcu DDV-P3). Identifikacija za namene DDV pa za srbsko pravno osebo od 22. 1. 2022 ni obvezna, če bo na ozemlju Slovenije opravljala dobave samo davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v splošno ureditev (v tem primeru je prejemnik plačnik DDV).

Vprašanje 46: Kmet, ki je v sistemu DDV z DDK in kupi blago za namene OKGD v drugi državi članici, sprašuje glede obveznosti obračuna DDV od pridobitve blaga v različnih primerih (28. 2. 2022, 1. 7. 2022)

Kmet, ki ima sedež v Sloveniji in je identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti (DDK) ali druge nekmetijske dejavnosti, z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo (OKGD) pa ni v sistemu DDV (katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto pa ni presegel 7.500 EUR) v drugi državi članici kupi blago za namene OKGD. Kmet kot predstavnik kmečkega gospodinjstva nabavi blago od davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici, in sicer blago uporabi za opravljanje svoje OKGD. Navaja tri različne situacije:

1. Ali je pridobitev takšnega blaga skladno z d. točko prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 neobdavčljiva, če sta izpolnjena pogoja iz drugega odstavka 4. člena ZDDV1 in torej ta pridobitev ni predmet slovenskega DDV?

Odgovor

Da. Če je davčni zavezanec v sistemu DDV samo z dopolnilno dejavnostjo, z OKGD pa ni v sistemu DDV in s pridobitvami blaga, ki ga pridobi za namene OKGD, ni presegel limita 10.000 evrov (limit iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1), taka transakcija ni predmet slovenskega DDV.

V takem primeru davčni zavezanec ob nakupu blaga v drugi državi članici prodajalcu ne sme sporočiti identifikacijske številke za namene DDV, ki mu je bila dodeljena iz naslova dopolnilne ali druge nekmetijske dejavnosti.

Se pa lahko tak davčni zavezanec prostovoljno odloči za obračunavanje DDV od pridobitve, vendar mora v takem primeru to svojo izbiro vnaprej prijaviti FURS (v skladu s četrtim odstavkom 4. člena ZDDV-1) in jo mora uporabljati najmanj dve leti. Če ima davčni zavezanec

že veljavno identifikacijsko številko za namene DDV za dopolnilno dejavnost na kmetiji (ali drugo kmetijsko/nekmetijsko dejavnost), prijavo za prostovoljno identifikacijo zaradi pridobitve blaga vloži v sistemu eDavki na obrazcu DDV-P2 (v razdelku II. Dejavnost vpiše dejavnost iz OKGD, ki predstavlja večji delež ustvarjenega prometa OKGD in v razdelku III. Drugi podatki označi polje 16 - prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1). S tem tudi izpolni svojo obveznost prijave za prostovoljno izbiro obračunavanja DDV od pridobitve. Predlagamo, da se obrazcu priloži tudi pojasnilo, da gre za prostovoljno identifikacijo zaradi pridobitve blaga, in sicer za OKGD.

2. Če nista izpolnjena pogoja iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, ali je pravilno, da kmet ob nabavi predloži DDV številko, ki jo ima iz naslova opravljanja dopolnilne oziroma druge nekmetijske dejavnosti, obračuna DDV od te pridobitve in si DDV ne odbije? Ali mora kmet v tem primeru dopolniti vlogo za izdajo identifikacijske številke za namene DDV?

Odgovor

Če kmet s pridobitvami blaga za namene opravljanja OKGD preseže limit 10.000 evrov, mora zagotoviti, da pravočasno dopolni vlogo za izdajo identifikacijske številke za namene DDV (ki mu je bila sicer dodeljena za namene dopolnilne dejavnosti na kmetiji in druge nekmetijske dejavnosti), tako da bo veljala tudi za pridobitve blaga v okviru opravljanja OKGD. Tako dopolnitev naredi na obrazcu DDV P2 v razdelku III. Druge podatke označi polje 17 – Skupen znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov. Predlagamo, da se obrazcu priloži tudi pojasnilo, da gre za prostovoljno identifikacijo zaradi pridobitve blaga, in sicer za OKGD. Od pridobitve mora obračunati DDV in nima pravice do odbitka DDV (za ostale dobave, ki jih opravi v okviru OKGD, pa je še vedno mali davčni zavezanec in ne obračunava DDV).

3. Izpolnjena sta pogoja iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, vendar je kmet prodajalcu v drugi državi članici pomotoma predložil DDV številko, ki jo ima iz naslova opravljanja dopolnilne oziroma druge nekmetijske dejavnosti. Prodajalec je tako uveljavljal oprostitev plačila DDV, ki velja za intrakomunitarno dobavo blaga. Ali to pomeni, da lahko kmet, ki je že obračunal DDV od pridobitve tega blaga, zahteva popravek izdaje računa in Slovenija ni upravičena do DDV ali pa se v tem primeru šteje, da se je kmet prostovoljno odločil, da bo od pridobivanja blaga obračunaval DDV in se ravnal po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1? Ali mora kmet v tem primeru dopolniti vlogo za izdajo identifikacijske številke za namene DDV?

Odgovor

Kot razumemo, se je kmet ob nabavi blaga v drugi državi članici pomotoma (nepravilno) izkazal z identifikacijsko številko, ki jo ima za namene opravljanja dopolnilne oz. druge nekmetijske dejavnosti (ki je v VIES tudi veljavna), in ni zavrnil prejetega računa. Glede možnosti popravka računa se davčni zavezanec lahko pozanima pri svojemu prodajalcu v drugi državi članici. Če ga bo prodajalec vseeno obravnaval kot zavezanca za DDV (ne bo popravil računa), se šteje, da se je kmet prostovoljno odločil za obračunavanje DDV od pridobitve po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1. To svojo izbiro bi sicer moral vnaprej prijaviti FURS, ker pa je DDV od pridobitve že obračunal, mora izpolniti še obveznost prijave obračunavanja DDV od pridobitve pri FURS (glede prijave velja, kot zgoraj pojasnjeno). Predlagamo, da se obrazcu priloži tudi pojasnilo, da gre za prostovoljno identifikacijo zaradi pridobitve blaga, in sicer za OKGD.

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.