ESČP se že desetletja sooča z visokim pripadom zadev, ki omejujejo njegovo učinkovitost. V Strasbourgu so se že v preteklosti prizadevali za bolj ekonomično in učinkovito reševanje zadev. Nekatere rešitve so bile bolj, druge manj uspešne. ESČP je zato letošnjega marca objavilo novo strategijo za prednostno reševanje zadev, ki nosi zveneč naslov »Sodišče, ki je pomembno - Strategija za bolj ciljno in učinkovito obravnavo zadev«. Robert Spano, predsednik ESČP, je v svojem majskem govoru pred Odborom ministrov Sveta Evrope poudaril, da je »čas za spremembo paradigme« pri reševanju zadev na ESČP. Strategija je bila sprejeta na podlagi prednostne strategije iz let 2009 in 2017, ki razvršča pritožbe pred ESČP na sedem prednostnih skupin od prve skupine, ki vsebuje »nujne« pritožbe, vse do sedme skupine, ki vsebuje nedopustne pritožbe.
Kaj vsebuje nova strategija ESČP? Strategija naj bi vzpostavila »...bolj usmerjen pristop k obravnavi potencialno dobro utemeljenih pomembnih zadev«. ESČP v marčevskem dokumentu izpostavlja, da je opredelilo »okrog 650 zadev« izmed 17.800 dobro utemeljenih pritožb. Kakšni so kriteriji za vključitev zadeve med pomembne (»impact cases«)? V istem dokumentu lahko preberemo, da lahko ESČP zadevo vključi med pomembne na podlagi naslednjih kriterijev: »zaključki zadeve lahko sprožijo spremembo ali razjasnitev domače ali mednarodne ureditve ali prakse«, »zadeva se nanaša na moralna ali družbena vprašanja«, »zadeva obravnava nastajajoče ali kako drugače pomembno vprašanje človekovih pravic«. ESČP v strategiji še dodaja, da lahko hkrati presoja »...ali je bila zadeva doma močno medijsko izpostavljena oziroma je politično občutljiva.« ESČP je v strategiji izpostavilo dva primarna cilja nove strategije: zagotavljanje hitrejše obravnave pomembnejših zadev ter bolj učinkovite obravnave manj pomembnih zadev, tudi z uvedbo novih tehnologij.
Strategija ne podaja pravnih temeljev za opredelitev, katere zadeve sodijo med »pomembne« in katere ne. Ni jasno tudi, če so tako države pogodbenice kot tudi civilnodružbene organizacije soglašale s takšnimi kriteriji za prednostno obravnavo zadev. Kriteriji ESČP za prednostno obravnavo »pomembnih zadev« so zelo ohlapni. Težko je denimo presoditi, katera pritožba sodi med »moralna in družbena vprašanja« ali pa med »pomembna vprašanja človekovih pravic«. ESČP v novi strategiji ne podaja jasnih kriterijev, kako bo katero zadevo uvrstilo med pomembno in katero ne. Ker gre za forum, ki v imenu nosi ime sodišče za človekove pravice, je nekako nerazumljivo, zakaj med kriteriji za uvrstitev med pomembne zadeve ne omenja pomena zadeve za žrtve kršitev človekovih pravic. Kriterij statusa žrtev človekovih pravic je v zadnjih dveh desetletjih dodobra vstopil v doktrino varstva človekovih pravic. ESČP bi ga zato moralo uvrstiti med kriterije za uvrstitev zadeve med pomembne.
Poznavalci in ljubitelji ustavnega prava ter človekovih pravic lahko v zadnji strategiji ESČP prepoznajo poskus preobrazbe ESČP iz sodišča za vse prebivalce držav pogodbenic v precedenčno evropsko ustavno sodišče za človekove pravice. Takšni poskusi omejevanja pravice do sodnega varstva so dobro znani iz nekaterih domačih ustavnih redov držav pogodbenic, kot denimo iz slovenske ureditve. Vodstvo ESČP se zato mora vprašati, ali takšne spremembe pri obravnavni zadevi res vodijo k ohranitvi relevantnosti ESČP ali pa morda gredo ravno v nasprotno smer? Prebivalci dobršnega dela držav pogodbenic Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), še posebej v Srednji in Vzhodni Evropi, ESČP dojemajo kot domače sodišče. Zaupajo mu, da bodo njegovi sodnice in sodniki znali rešiti sodne zadeve, ki jih njihova najvišja domača sodišča niso znala oziroma želela pošteno, nepristransko in neodvisno razsoditi. ESČP z novo strategijo obljublja, da bo ostalo »sodišče, ki je pomembno«. A vodstvo ESČP dobro ve, da lahko ostane kredibilno in legitimno le, če bo ostalo relevantno za vse pritožnike. Če želi nekaterim bolj ranljivim skupinam pritožnikov zagotavljati hitrejše obravnavo njihovih pritožb, mora pojasniti kriterije za opredelitev zadev kot pomembnih.
ESČP je v prvi vrsti sodišče za varstvo posamičnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustanovljeno je bilo za obravnavo domnevnih kršitev človekovih pravic, ki jih države pogodbenice niso popravile same. ESČP je v zadnjih desetletjih med vsemi regionalnimi sodišči za varstvo človekovih pravic postalo zgodba o uspehu. Zato se nanj neprestano obračajo številni posamezniki, ki so žrtve domnevnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Preoblikovanje evropskega sodišča v precedenčno sodišče lahko zamaje temeljne cilje EKČP. Alternative precedenčni obravnavi zadev so na dlani. ESČP jih je prepoznalo že samo v drugem cilju svoje strategije. Visok pripad zadev lahko ESČP poskusi rešiti z uvedbo novih tehnologij, vključno z izboljšanjem digitalizacije in postopnim vključevanjem algoritemskega odločanja v fazo presoje dopustnosti pritožb. Zagotovo algoritemsko odločanje ni brez dilem in slabosti, a pod skrbnim nadzorom strokovnih sodelavcev in sodnikov je lahko alternativa prednostni obravnavi zadev. Od trenutnih sodnic in sodnikov ter držav pogodbenic je tako odvisno, ali bo ESČP njegov dosedanji uspeh dokončno pokopal ali pa bo lahko pritožnikom zagotavljalo učinkovito varstvo tudi v prihodnjih letih.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
