Svet EU je sprejel posodobljene sklepe o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.
EU je sklenila, da bo na seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij, na katerem je bilo do sedaj osem jurisdikcij, dodala:
Te jurisdikcije do dogovorjenega roka niso izvedle napovedanih davčnih reform.
V Prilogi II k sklepom so navedene jurisdikcije, ki morajo svoje zaveze še izpolniti, iz nje pa je razvidno tudi, da je bilo dvanajstim jurisdikcijam odobreno podaljšanje roka, da bi lahko sprejele reforme, potrebne za izpolnitev zavez. Večina podaljšanj roka je bila odobrena državam v razvoju brez finančnega centra, ki so že dosegle pomemben napredek pri izpolnjevanju svojih zavez.
Šestnajstim jurisdikcijam (Antigva in Barbuda, Armenija, Bahami, Barbados, Belize, Bermudi, Britanski Deviški otoki, Zelenortski otoki, Cookovi otoki, Curaçao, Marshallovi otoki, Črna gora, Nauru, Niue, Saint Kitts in Nevis, Vietnam) je do dogovorjenega roka uspelo izvesti vse potrebne reforme, s katerimi bodo zagotovile skladnost z načeli EU za dobro davčno upravljanje, zato so bile črtane iz Priloge II.
„Delo na seznamu nekooperativnih davčnih jurisdikcij temelji na temeljitem postopku ocenjevanja, spremljanja in dialoga s približno 70 jurisdikcijami tretjih držav. Od začetka tega postopka je 49 držav izvedlo potrebne davčne reforme za uskladitev z merili EU. To je nesporen uspeh. Je pa to tudi nedokončano delo in dinamičen proces, pri katerem nenehno pregledujemo našo metodologijo in merila,“ je izjavil podpredsednik hrvaške vlade in minister za finance Zdravko Marić.
Seznam z nekooperativnimi jurisdikcijami, ki je del zunanje strategije EU na področju obdavčitve, kot jo je opredelil Svet, naj bi prispeval k tekočim prizadevanjem za spodbujanje dobrega davčnega upravljanja po vsem svetu.
Prvič je bil sestavljen decembra 2017 in temelji na stalnem in dinamičnem procesu:
Na seznam so uvrščene jurisdikcije, ki bodisi niso sodelovale z EU v konstruktivnem dialogu o davčnem upravljanju bodisi niso pravočasno izpolnile svojih zavez glede izvajanja reform, s katerimi bi izpolnile merila EU.
Jurisdikcije, ki še ne izpolnjujejo vseh mednarodnih davčnih standardov, vendar so se zavezale, da bodo sprejele reforme, se štejejo za kooperativne in so vključene v dokument o trenutnem stanju (Priloga II). Skupina Sveta za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) spremlja, ali jurisdikcije sprejmejo potrebne reforme v dogovorjenih rokih. Ko jurisdikcija izpolni vse svoje zaveze, se črta iz Priloge II.
Rok za večino zavez, ki so jih sprejele jurisdikcije tretjih držav, se je iztekel konec leta 2019, Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) pa je na tehnični ravni do začetka tega leta pazljivo spremljala njihovo uzakonitev v nacionalnem pravu. Svet je sprejel seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, posodobljen na tej podlagi, in potrdil spremenjeno stanje glede zavez, ki morajo biti še izpolnjene.
Svet bo seznam v naslednjih letih še naprej redno pregledoval in posodabljal, ob tem pa upošteval, da se roki jurisdikcij za izvajanje zavez in merila za uvrstitev na seznam, ki jih uporablja EU, spreminjajo.
V povezavi z „zaščitnimi“ ukrepi glede jurisdikcij, uvrščenih na seznam, je Svet pripravil tudi smernice za nadaljnje usklajevanje nacionalnih zaščitnih ukrepov na davčnem področju zoper nekooperativne jurisdikcije. V njih je vse države članice pozval, naj za jurisdikcije s seznama od 1. januarja 2021 uporabljajo zakonodajni zaščitni ukrep na področju obdavčevanja, da bi te jurisdikcije spodbudili k upoštevanju meril za pregled v zvezi s pravično obdavčitvijo in preglednostjo, določenih v kodeksu ravnanja.
***
Spletna stran Sveta o seznamu EU z nekooperativnimi jurisdikcijami
Vir: Svet Evropske unije
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
