Evropska komisija je včeraj predstavila svoja mnenja o osnutkih proračunskih načrtov držav članic območja evra za leto 2020, ukrepala v okviru Pakta za stabilnost in rast ter sprejela četrto poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo.
Od julija letos in prvič po letu 2002 nobena država članica območja evra ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Delež javnega dolga v BDP v območju evra naj bi se tako kot v zadnjih nekaj letih še naprej zmanjševal in padel s približno 86 % v letu 2019 na približno 85 % v letu 2020. Do tega sicer prihaja v razmerah ohlajanja evropskega in svetovnega gospodarstva.
Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Glede na porast tveganj v zvezi z obeti za gospodarsko rast v Evropi je pozitivno, da države območja evra, kot sta Nemčija in Nizozemska, uporabljajo fiskalni manevrski prostor za podporo naložbam. Vendar lahko storijo še več. Na drugi strani pa bi morale države članice z zelo visokimi ravnmi dolga, kot so Belgija, Francija, Italija in Španija, izkoristiti nižje odhodke za obresti za zmanjšanje dolga. To bi morala biti njihova prioriteta.“
Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici pa je izjavil: „Komisija je zadnjih pet let skrbno ocenjevala osnutke proračunskih načrtov držav članic območja evra. Z letošnjimi mnenji potrjujemo našo zavezanost prožni in pametni uporabi skupnih pravil na podlagi poznavanja gospodarske realnosti v vsaki državi ter območju evra kot celoti. V tem smislu Komisija države z velikim dolgom poziva k izvajanju preudarnih fiskalnih politik, hkrati pa spodbuja države s fiskalnim manevrskim prostorom, naj še naprej vlagajo. Ta diferenciran pristop bo okrepil območje evra.“
Ocena osnutkov proračunskih načrtov držav članic območja evra
Komisija je na podlagi nedavne gospodarske napovedi iz jeseni 2019 in posvetovanj z državami članicami sprejela mnenja o osnutkih proračunskih načrtov vseh držav članic območja evra. Ugotovila je, da noben osnutek proračunskega načrta za leto 2020 ni izrazito neskladen z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Načrti devetih držav članic so skladni z zahtevami Pakta za leto 2020, dve državi članici sta večinoma skladni, za osem držav članic pa načrti vsebujejo tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za naslednje leto.
Ugotovljeno je bilo, da so osnutki proračunskih načrtov Nemčije, Irske, Grčije, Cipra, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske in Avstrije za leto 2020 skladni z zahtevami Pakta.
Osnutka proračunskih načrtov Estonije in Latvije sta za leto 2020 večinoma skladna z zahtevami Pakta. Izvajanje osnutkov proračunskih načrtov bi lahko privedlo do določenega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja države za Latvijo in od prilagoditvene poti za dosego tega cilja v primeru Estonije.
Osnutki proračunskih načrtov Belgije, Španije, Francije, Italije, Portugalske, Slovenije, Slovaške in Finske vsebujejo tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za leto 2020. Izvajanje načrtov teh držav članic bi lahko privedlo do znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego zadevnega srednjeročnega proračunskega cilja. V primeru Belgije, Španije, Francije in Italije se predvideva tudi neskladnost z merilom glede zmanjšanja dolga.
Skupno se ocenjuje, da se bo med letoma 2019 in 2020 število držav članic, ki bodo dosegle ali presegle svoj srednjeročni proračunski cilj, povečalo s šest na devet. Komisija napoveduje, da se bo skupni strukturni primanjkljaj območja evra leta 2020 povečal za 0,2 % potencialnega BDP (na –1,1 %), kar kaže na večinoma nevtralno fiskalno naravnanost . To povečanje strukturnega salda je zlasti posledica napovedanih ekspanzivnih fiskalnih politik v državah članicah s fiskalnim manevrskim prostorom, zlasti na Nizozemskem in v manjši meri v Nemčiji (0,6 % oziroma 0,4 % potencialnega BDP), in napovedanega povečanja strukturnega primanjkljaja Italije (0,3 % potencialnega BDP). Na splošno fiskalne politike v območju evra še vedno niso dovolj diferencirane. Države članice s fiskalnim manevrskim prostorom izvajajo ekspanzivne fiskalne politike in bi morale biti pripravljene še naprej izkoriščati ta manevrski prostor. Nasprotno pa je pomanjkanje konsolidacije v državah, ki se soočajo s težavami glede vzdržnosti, še naprej zaskrbljujoče.
Ukrepi v okviru Pakta za stabilnost in rast
Komisija je sprejela tudi več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast v zvezi z Madžarsko ter Romunijo.
V okviru postopka zaradi znatnega odklona (mehanizma, namenjenega opozarjanju v primeru znatnega odklona od zahtev preventivnega dela Pakta) je izdala dve priporočili. Namen tega postopka je tudi pomagati državam članicam, da se vrnejo v enak – ali podoben – fiskalni položaj, v katerem bi bile, če do tega odklona ne bi prišlo.
Za Madžarsko je Komisija ugotovila, da v odgovor na priporočilo Sveta iz junija 2019 ni sprejela učinkovitih ukrepov. Predlaga, da Svet sprejme sklep o nesprejetju učinkovitih ukrepov in revidirano priporočilo Madžarski, naj v letu 2020 sprejme ukrepe za odpravo znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Tudi za Romunijo je Komisija ugotovila, da v odgovor na priporočilo Sveta iz junija 2019 ni sprejela učinkovitih ukrepov. Predlaga, da Svet prav tako sprejme sklep o nesprejetju učinkovitih ukrepov in revidirano priporočilo Romuniji, naj v letu 2020 sprejme ukrepe za odpravo znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.
Poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo
Komisija je sprejela tudi četrto poročilo za Grčijo v postopku okrepljenega nadzora, ki je bil aktiviran po zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev v okviru evropskega mehanizma za stabilnost avgusta 2018. Poročilo je bilo objavljeno po četrti misiji po zaključku programa v Grčiji, ki je potekala od 23. do 26. septembra 2019.
V poročilu je bilo ugotovljeno, da je Grčija pripravila proračun za leto 2020, ki izpolnjuje dogovorjeni cilj glede primarnega presežka v višini 3,5 % BDP na način, ki spodbuja rast, in da je vlada na splošno sprejela potrebne ukrepe za izpolnitev konkretnih reformnih zavez za sredino leta 2019 v okviru izvajanja širšega načrta reform. Za dokončanje reform in njihovo pospešitev, kjer je to potrebno, bodo ključni nadaljnji ukrepi.
Ugotovitve iz tega poročila bodo obravnavane 4. decembra 2019 v okviru Euroskupine.
Kaj sledi?
Komisija poziva Euroskupino in Svet, naj razpravljata o današnjem svežnju in potrdita danes objavljene smernice. Komisija bo pravočasno predstavila naslednje korake v okviru evropskega semestra, vključno z letnim pregledom rasti za leto 2020, priporočilom za ekonomsko politiko območja evra, poročilom o mehanizmu opozarjanja in osnutkom skupnega poročila o zaposlovanju.
Več informacij
Sporočilo o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020 za območje evra
Mnenja Komisije o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020
Postopek zaradi znatnega odklona za Madžarsko in Romunijo
Četrto poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo
Jesenska gospodarska napoved 2019
Vir: Evropska komisija
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
