Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 2,7-odstotno, kar je v primerjavi z julijsko napovedjo za letos in prihodnje leto za 0,6 oziroma 0,1 odstotno točko slabše, a še vedno znatno nad povprečjem v območju evra.
Gospodarska rast v Sloveniji se je v prvi polovici leta upočasnila zaradi šibkejšega tujega povpraševanja. Po pričakovanjih bo ostala v prihodnjih dveh letih pretežno stabilna. Domače povpraševanje naj bi ostalo močno. Slovenija naj bi še naprej beležila javnofinančni presežek, strukturni položaj naj bi se letos poslabšal, nato pa v triletnem obdobju nekoliko izboljšal, še izpostavlja komisija.
Gonilo rasti v prihodnjih dveh letih bo še naprej domače povpraševanje, ki naj bi jo podpirala nadaljnja rast zaposlovanja in plač ter ugodni posojilni pogoji bank. Tveganja prihajajo pretežno od zunaj. Upočasnitev rasti izvoznega povpraševanja, ki je ostrejša, kot se je pričakovalo, ne vpliva le na izvoz, temveč tudi na poslovno okolje, navajajo v Bruslju.
Medtem ko prejšnja, julijska napoved ni vključevala podatkov o javnih financah, jesenska vključuje tudi te. Komisija Sloveniji za letos in prihodnje leto napoveduje 0,5-odstotni javnofinančni presežek, v letu 2021 pa 0,6-odstotnega, kar je nekoliko slabša napoved od majske, ko je komisija Sloveniji za letos napovedala presežek v višini 0,7 odstotka BDP, za prihodnje leto pa 0,9-odstotnega. Še vedno pa je to občutno bolje od povprečja v območju evra.
Strukturni položaj - torej položaj ob izločitvi učinka krepke gospodarske rasti - naj bi se letos poslabšal, nato pa postopno izboljšal. Strukturni primanjkljaj naj bi bil letos odstoten, prihodnje leto 0,9-odstoten, v letu 2021 pa 0,7-odstoten, piše komisija. V majski gospodarski napovedi je komisija ocenila, da naj bi strukturni primanjkljaj letos znašal 0,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zmanjšal na 0,3 odstotka.
To je sicer znatno odstopanje od evropskih priporočil, v skladu s katerimi bi morala Slovenija v prihodnjem letu doseči strukturni primanjkljaj v vrednosti 0,25 odstotka BDP, kar je njen srednjeročni proračunski cilj.
Bruselj Slovenijo že leta opozarja zaradi strukturnega primanjkljaja. Zaradi nezadostnega strukturnega napora, ki lahko povzroči znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države, je komisija februarja letos tudi ocenila, da osnutek proračunskega načrta Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
Bruseljska ocena osnutkov proračunskih načrtov članic za prihodnje leto se pričakuje 20. novembra.
Slovenija, ki je bila dolgo v korektivnem postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, je od leta 2016 v preventivni fazi spremljanja javnih financ, saj od takrat izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, po katerem ta ne sme preseči treh odstotkov BDP.
V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je torej za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.
Tudi javni dolg sicer Slovenija zmanjšuje od leta 2015, ko je bil s skoraj 83 odstotki BDP največji. Prihodnje leto naj bi znašal 63,1 odstotka BDP, v letu 2021 pa naj bi padel pod 60 odstotkov, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila.
Komisija v povezavi z javnofinančnim stanjem Slovenije še navaja, da bodo izdatki rasli hitreje od prihodkov, zlasti zaradi bistvenega zvišanja plač v javnem sektorju, izpogajanega s sindikati konec lanskega leta, in socialnih transferjev. Povečale naj bi se tudi javne naložbe, a počasneje kot lani.
Odhodkovni pritiski, še zlasti v povezavi s plačami in socialnimi storitvami, pomenijo po navedbah komisije tveganje za javne finance. Tveganje vidijo v Bruslju tudi v možnosti nepričakovanih enkratnih izdatkov zaradi neugodnih odločitev sodišč.
Brezposelnost se še naprej znižuje. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 4,4-odstotno, v prihodnjih letih pa 4,2-odstotno, kar je znatno bolje od povprečja v območju evra.
Inflacija pa bo v Sloveniji višja kot povprečno v območju evra, in sicer naj bi bila letos 1,8-odstotna, prihodnje leto 1,9-odstotna, v letu 2021 pa dveodstotna.
Vir: STA, 7. 11. 2019
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
