c S

III./20 Se smejimo dovolj?

Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike vlasta.nussdorfer@gmail.com
14.10.2008 Smeh je pol zdravja, pravijo in vendar ne vemo kaj je druga polovica. Se danes sploh še znamo smejati, bi vprašali. Zakaj se dobro sprostimo šele po kozarčku ali dveh? Je res, da smo zagrenjeni, da nas je strah glasnega smeha, da pogosteje vidimo jok in žalost, kot srečne in vesele ljudi? Čemu in kaj spremeniti, da temu ne bo tako?

Nekateri ljudje
se nikoli ne smejejo.
Držijo se tako, kot da bi se
vsak dan podiral svet.
Živimo v turobnem svetu,
kjer je vse preveč žalostnih ljudi,
za katere sonce zaide že zjutraj.

Nekateri ljudje
se lahko smejejo povsod,
le doma ne.
Povsod so prijazni,
očarljivi in zabavni,
le doma so vase zaprti,
slabe volje in neznosni.

Z ljudmi in njihovim smehom
je nekaj narobe.
Preveč je vljudno hlinjenega smeha,
preveč plačanega in umazanega smeha,
preveč smeha, ki mu gre za denar,
preveč porogljivo žaljivega smeha.
Zdrav, prikupen smeh
je postal redek,
kajti tak smeh prihaja le
iz zdravega, čistega srca.

Gotovo pridejo dnevi,
ko se ni mogoče smejati.
Dnevi polni skrbi in žalosti.
Dnevi, ko na vrata potrka smrt.
Takrat nam ni do smeha.
Kdor se takrat smeje, je blazen.


Prave življenjske radosti
imajo globoko korenine:
ljubeče srce.

Phil Bosmans

Redovnice v znanem samostanu Nazarje, znane kot Klarise, imajo vsak dan tako imenovane smejalne minute. Pravijo, da je to nadvse terapevtsko. Smeh je nalezljiv, seveda pa mora biti pristen, odraz našega resničnega veselja, ne pa kar iz obupa.

Spominjam se časov, ko je izhajal časopis Pavliha, bila sem zelo mlada in o njem se vedela le toliko, da je poln smeha, da prinaša veliko šal, tudi političnih, vicev, marsičesa. Nato so sledile številne skrite kamere, humoristične nadaljevanke, filmske komedije in tiste z odrskih desk.

Še vedno ugotavljam, da si ljudje poleg napetih kriminalk in morda še kakšne svetovno znane limonade, ki postane uspešnica, radi ogledajo dobro komedijo. Nekatere smo si ogledali večkrat, pa nikoli ni bilo preveč ali odveč.

Časi so se spremenili in tudi dobrih komedij je tu in tam zmanjkalo. Vsako leto znova si rečem, da bi se ob tednu komedije preselila v Celje, si vzela sedem dni časa in si ogledala prav vse. A, se seveda to nikoli ni zgodilo. Vsako leto spoznamo novega komedijanta ali komedijantko leta in prav je tako. Ljudje, ki privabljajo smeh na usta mladega in starega, so zlata vredni. Smeh, ki ga izzovejo s svojim nastopom, je terapevtski, pomaga mnogo bolj kot zdravila in pijača. Ta le otopi naše skrbi, za hip umiri naša razmišljanja in spremeni tok pogovorov, včasih v napačno smer.

Sedaj je vse polno vicev in e-mailov, ki krožijo med prijatelji, znanci, sodelavci. Pogosto polnijo naše predale, a pomenijo tudi nenavadno sprostitev. Nekateri so boljši, drugi slabši. Nekatere shraniš, druge odpošlješ dalje, nekatere takoj izbrišeš.

Prav na temo pravnikov, sodnikov, odvetnikov, tožilcev in drugih pravnikov, je v preteklosti slišati marsikaj. Tu je nekaj takih za pokušino.

Kakšna je razlika med nesrečo in katastrofo?
Nesreča je, če strmoglavi letalo, ki pelje dvesto pravnikov na mednarodni seminar v Strasbourg in vsi izgubijo življenje.
Katastrofa je, če je bilo nekaj sedežev še prostih.

Izgovor
»Zakaj ste ravno danes, na dan razprave, spet ukradli moped?« se jezi sodnik na obdolženca.
»Zaspal sem in bi sicer razpravo zamudil.«

Užaljenec
»Ste bil kdaj kaznovani?« vpraša sodnik.
»Se vam zdim začetnik?« je užaljen obdolženec.

Zagovornik
»Potrebujete zagovornika?«
»Ne gospod sodnik. Tokrat sem se odločil, da bom govoril resnico.«

Nima sreče
Sodnik dekletu, ki je obdolžena prostitucije:
»Zakaj ne pustite tega nespodobnega poklica in ne začnete drugačno življenje s kakšnim mladim, poštenim človekom?«
»Oh, gospod sodnik saj sem že poskusila! Toda, kadarkoli srečam mladega, poštenega človeka, me takoj aretira!«

Ulični rop
Večja skupina nepridipravov obkoli skupino izletnikov v temačni ulici in zahteva:
»Vsi roke kvišku in stojte pri miru! Pobrali vam bomo denar in dragocenosti in nič hudega vam ne bo, če boste ubogali!«
»Ali lahko na brzino nekaj uredim s prijateljem Markom?« vpraša Rajko
»Uredite, samo, da bo hitro!«
Rajko vzame iz svoje denarnice deset tisočakov in jih da Marku:
«Vračam ti denar, ki si mi ga včeraj posodil.«

Verige
Dvojica zapornikov je pobegnila iz zapora. Tekla sta in eden reče drugemu:
»Poglej, sneg je začel naletavati!«
»Ne skrbi, saj imava verige!« ga je potolažil drugi.

Že sprašujejo
Žena je obiskala moža v zaporu in mu povedala:
»Otroci kar hitro odraščajo. Vedno večji so in že so začeli spraševati!«
»Po meni?«
«Ne, kam si skril denar!«

Čudovita ura
Žeparja sta prišla iz gostilne in eden je vprašal:
»Si videl čudovito natakarjevo uro?«
»Ne, pokaži mi jo!«

Osebni podatki
Ob začetku obravnave na sodišču:
«Jaz sem tožencu samo rekel, da je vol!« je rekel toženi.
»Kako mi, ti konj, lahko rečeš, da sem vol?!« se je oglasil tožnik.
»No, zdaj ko sta se predstavila, pa lahko začnemo obravnavo!« se je oglasil sodnik.

Za nasmeh ni nikoli škoda časa. Privoščite si ga, kajti deluje blagodejn


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.