Posebnost neenakomerne razporeditve je tudi, da se ure, ki presegajo polni delovni čas (40 ur na teden), pred potekom referenčnega obdobja ne obravnavajo kot nadure – gre za presežke ur, ki se morajo do konca referenčnega obdobja ali že vmes izravnati. To pomeni, da mora delodajalec ustrezno načrtovati ure delavca že znotraj referenčnega obdobja in si prizadevati, da na koncu referenčnega obdobja delavec nima presežkov ali minus ur. Zato je zelo pomembno, da delodajalec vodi ustrezno evidenco delovnega časa, iz katere je razvidna tudi izraba presežnih ur.
Pred začetkom šolskega leta ravnatelj na podlagi predloga letnega delovnega načrta zavoda za novo šolsko leto sprejme individualni letni delovni načrt za vsakega učitelja, v katerem opredeli obseg in razporeditve del in nalog v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Ravnatelj mora z individualnim letnim delovnim načrtom delo učitelja organizirati tako, da je ob izteku referenčnega obdobja povprečni polni delovni čas izravnan – da torej v povprečju dela 8 ur dnevno. iLDN ni evidenca delovnega časa, ampak načrt dela (obseg in vsebina nalog) posameznega učitelja za določeno šolsko leto. V iLDN se načrtujejo vsa dela in naloge, ki jih mora delavec opraviti skladno s pogodbo o zaposlitvi oziroma navodili delodajalca.
Delovna obveznost učitelja obsega tedensko učno obveznost, določeno z zakonom, pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ter drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Učitelju, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, se za izvedbo učne obveznosti, priprav na pouk, popravljanja in ocenjevanja izdelkov (kakor izhaja iz Priloge 1, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe) prizna v tednih trajanja pouka 33 ur na teden. 33 ur tedensko se uporablja le pri načrtovanju letnih okvirov ur posameznih stebrov v iLDN.
Ure v "stebrih" so torej načrt dela, dejanski obseg dela pa je (časovno) razviden iz evidence delovnega časa. Kaj se šteje v delovni čas, določa že splošna delovnopravna zakonodaja, Tako Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1 kot tudi KPVIZ določata, da je delovni čas »seštevek« efektivnega delovnega časa in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
Z 20. novembrom 2023 so se pričele uporabljati spremembe in dopolnitve, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV-A). Na področju evidentiranja izrabe delovnega časa je poglavitna novost podrobnejše beleženje delovnega časa zaposlenih, saj se razširja obseg podatkov, ki jih bo moral delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa.
18. člen ZEPDSV določa, da delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:
1. podatke o številu ur,
2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
3. opravljene ure v času nadurnega dela,
4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
Dodatno bo torej za delavce, katerih delovnih čas je neenakomerno razporejen, odslej treba v evidenco o izrabi delovnega časa vpisovati tudi opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek teh ur v daljšem obdobju (v tednu, mesecu, letu oziroma v posameznem referenčnem obdobju, kar bo iz tako zahtevane evidence o izrabi delovnega časa tudi jasno razvidno). S tem se želi doseči verigo seštevka ur neenakomerno razporejenega oziroma začasno prerazporejenega delovnega časa, ki se napolnjuje na dnevnem nivoju, hkrati pa dobimo mehanizem, da se prepreči popravke za nazaj, saj se dnevno beleži tekoča izraba delovnega časa na tedenskem, mesečnem oziroma letnem nivoju (v referenčnem obdobju).
Pomembno je razumeti, da za učitelje ni nobene izjeme glede vodenja evidence o delovnem času. To pomeni, da morajo tudi oni natančno beležiti svoj delovni čas v skladu z zakonodajo, ne glede na to, ali delajo na različnih lokacijah ali od doma. Ne glede na način, kako se ta evidenca vzpostavi, je ključno, da delodajalci skrbno zajamejo vse podatke v skladu z Zakonom o evidencah o delovnem času zaposlenih (ZEPDSV).
Pripravila:
Hermina Krajnc, Preizkušeni državni notranji revizor
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
