c S
KOLUMNE
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50