c S
KOLUMNE
Vlasta Nussdorfer Resnice, laži in manipulacije Živimo v časih, ki so težki za vse. No, skoraj vse. Še nikoli namreč nismo imeli možnosti, slišati toliko različnih novic. Nikoli pa v svetu in pri nas ni bilo tudi toliko laži, sprenevedanja, prikrivanja resnice, ugibanj in manipulacij, kot je prav danes. Na vseh področjih. Komu sploh še verjeti, ko pa mnogi bolj ali manj uspešno prodajajo zveličavno resnico, četudi ta ni? Zavestno? Kakor kdaj. Včasih se ti zazdi, da izgubljaš kompas, da sploh ne veš, ali je prav prebirati in spremljati skoraj vse. A v rahlem zaostanku, najbrž pa tudi delni "omejenosti" so tisti, ki sledijo le enemu viru informacij. Nočejo brati ali poslušati ničesar drugega ter tako zgolj slišano in videno prodajajo kot suho zlato. Pripravljeni so se takoj skregati in zagovarjati "kupljeno" stališče. Bolje pa je vsekakor vedeti več kot manj. Tako imaš vsaj možnost primerjave, izbire, celo odločanja. Si v rahli prednosti pred marsikom, ki je dobesedno zaslepljen, a tega preprosto noče verjeti. 21.04.2021 00:00
mag. Martin Jančar „Napake so bile storjene“ Zanimivost današnjega sveta je tudi v tem, da je izredno neizprosen do napak. Temu se pravzaprav ne moremo čuditi. Če ponujamo ljudem neskončno število nasvetov, kako naj živijo svoje življenje – od tega, kakšno hrano naj uživajo, kakšen življenjski stil naj izberejo, kako naj delujejo v svetu, da bodo uspešni – potem je jasno, da je mogoče tistim, katerim se ideali zdravja, materialnega bogastva in siceršnjega uspeha izmikajo, očitati, da so tudi sicer pomanjkljivi. In ker pri načinu svojega življenja delajo napake, so si tudi sami krivi. In ker so krivi sami, ne morejo očitati drugim, da jih neupravičeno kritizirajo. 19.04.2021 07:58
dr. Andraž Teršek Demokracija: od ideje in koncepta, do izvotlitve in negacije Ljudje mi še naprej postavljajo vprašanja o državni ureditvi in političnem sistemu, o vzvodih in mehanizmih za delovanje formalne in materialne demokracije, četudi so odgovori na vprašanja zapisani v Ustavi RS. Raje postavijo vprašanje, kot odprejo ustavo. Raje zapišejo vprašanja, kot preberejo ustavo. Pri tem mislim na tiste ljudi, ki postavljajo takšna vprašanja – vprašanja z odgovori v besedilu ustave. To je - zanimivo. 16.04.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar O naši družbeni samopodobi – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (2. del) Za konstruktiven, pozitiven razvoj družbe je treba imeti realno družbeno samopodobo. Če smo preveč družbeno samovščečni in zmotno mislimo, da smo že dosegli visok nivo družbenega razvoja, nas bo to prej ali slej razvojno pahnilo nazaj, na še nižjo stopnjo, kjer bomo morali opraviti popravni izpit. Kdor visoko leta, nizko pade. Po drugi strani pa nas lahko nepotreben družbeni pesimizem ohromi v naših prizadevanjih za boljšo družbo. V nadaljevanju se zato tokrat posvečam vprašanju naše družbene samopodobe ter vlogi prava v njeni prepoznavi in izgrajevanju. 12.04.2021 08:17
Vlasta Nussdorfer Prav posebna neenakopravnost 21. marec nekoč ni pomenil le prvi dan pomladi, pač pa tudi svetovni dan Downovega sindroma. Pa se je pomlad premaknila skoraj na 20. marec in 21. je posvečen še marsičemu, tudi poeziji. 2. aprila pa obeležujemo dan zavedanja o avtizmu in v zadnjih letih smo mu posvečali vse več pozornosti, saj smo različne vrste avtizma začeli vsaj prepoznavati in mnogi so lahko upali celo na pomoč. A številni prazniki in posebni dnevi so ob virusu povsem zbledeli ter postali drugorazredni tako kot še marsikatera bolezen in težava ljudi. Kot da se ne zavedamo, da so prav osebe s posebnimi potrebami v sleherni krizi še bolj izpostavljene in ranljive, potrebne dodatne pomoči in skrbi. Tako kot invalidi, starejši in otroci, celo po dopolnjenem 18. letu, če se še šolajo. 07.04.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Vse to so »teorije zarot« Prostovoljno smo se odrekli »identiteti«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti »človeka«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti človeka »kot osebe«. Prostovoljno smo pristali na to, da za časa življenja ne bomo živeli, ampak čakali konec življenja. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse, kar je nepomembno, pomembno. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse tisto, kar je maksimalno in najbolj pomembno, postalo nepomembno. A prav zato je vse maksimalno pomembno, tisto, kar je najbolj pomembno, pa je zato še pomembnejše. Tudi teorije zarot. Vsi smo za to odgovorni. Med nami so tisti, ki so za to tudi krivi. To so krivci. Zanje smo krivi. Tudi za teorije zarot. Tudi za teorije, ki niso zarotniške. A tudi te so zarotniške. Tudi to je teorija zarote. 02.04.2021 08:44
dr. Marko Novak Ustava v epidemiji … in potem

Ustava kot družbena pogodba državne politične skupnosti je dokument trajnejše narave. Tako predvideva različne življenjske situacije, v katerih se nahaja politična skupnost: od blaginje, prosperitete, obdobja »suhih krav«, epidemije in celo vojne. Trenutno smo že leto dni v epidemiji, pri čemer smo priča številnim omejitvam človekovih pravic, o čemer si pred tem niti sanjati nismo upali oziroma smo z nečim podobnim lahko računali le v primeru vojne, ki pa ob dejstvu našega članstva v EU in NATU v sedanjih časih nikakor ni na vidiku – niti v najhujših nočnih morah. V imenu pravice do življenja in zdravja smo državljani skoraj po vsem svetu pristali na drastične posege v naše človekove pravice. To je še posebej »boleče« za zahodne demokracije vajene najvišjih standardov njihovega varstva.

29.03.2021 07:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Cepilna vojna Covid-19 je po celotni Evropski uniji do sedaj terjal že več kot pol milijona življenj. A cepljenje v njenih državah članicah še naprej poteka relativno počasi in z zamudami. Po drugi strani pa globalne velesile kot so Kitajska, Indija in Rusija že uporabljajo cepivo kot orožje mehke diplomacije. Kaj počasnost cepljenja in neenotnost med državami članicami Evropske unije pomeni za prihodnost tega elitnega kluba? 26.03.2021 09:22
Vlasta Nussdorfer Onkraj materializma Je najnovejša zdravstvena kriza kakorkoli spremenila pogled na našo materialistično naravnanost? Smo se (že ali še) pripravljeni čemu odpovedati v zameno za zdravje ali celo preživetje drugih? Poglablja se vidna in nevidna revščina, bogati postajajo bogatejši, govorimo o peščici, ki ima v rokah bogastvo sveta. Pa jih to res tako zelo osrečuje? Teorije zarote so polne opozoril o načrtu manjšine, da obvladuje svet, zmanjša preštevilno prebivalstvo in prevzame oblast. Jih poznate? Cepljenje naj bi bilo smrtonosni pohod, vsi pa čipirani in nadzorovani. Nam zadnja knjiga dr. Marka Pavlihe lahko spremeni mračen odnos do sveta in ljudi v njem? Nam morda pomaga do resnice? Njen namen je zagotovo tudi ta. Je namreč učbenik in vodnik hkrati. 24.03.2021 00:00
dr. Marko Novak Je v Sloveniji pravnic in pravnikov preveč? V slovenski splošni javnosti že dolgo kroži misel, da je pri nas pravnic in pravnikov preveč. Da pravne fakultete – in pred poldrugim desetletjem se je celo pojavila še ena – producirajo preveč diplomantov, za katere na trgu dela ne bo mesta in bodo več let životarili na Zavodu za zaposlovanje. To se torej zdi nekakšna javna mantra, ki ji pogosto pritrjujejo in jo še utrjujejo v strokovni javnosti. Toda po drugi strani statistika Evropske komisije zatrjuje nasprotno in zato se zdi primerno razmisliti, zakaj je tako oziroma kje dejansko smo. 15.03.2021 08:13
Vlasta Nussdorfer Vsak s svojim prstnim odtisom Pogosto premišljujem o ljudeh in njihovih lastnostih. Čedalje pogosteje, saj se jih je z leti in desetletji nabralo ogromno. Ne le najbližjih, pač pa tudi takih, ki jih spremljam od daleč in predvsem prek različnih medijev. Od povsem običajnih do znanih, razvpitih, odhajajočih in prihajajočih. Hitro zaslutim zakaj je kdo točno tak, se morda spreminja, kakšne zamere in strahove nosi v sebi, bo "zvezda" ali "lunina mena", morda zgolj "utrinek", si ga velja zapomniti ali preprosto izbrisati. 10.03.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava cepljenih? Cepljenje proti covid-19 napreduje po Evropi razmeroma počasi. Vse večje število cepljenih oseb odpira vprašanje, kako obravnavati cepljene in necepljene. Ali je stvarnoupravičeno v danih epidemioloških razmerah razlikovati med cepljenimi in necepljenimi? Ali je možno cepljene osebe prednostno obravnavati? Kako zavarovati človekovo dostojanstvo že cepljenih in tistih, ki še čakajo v vrsti za cepivo? 26.02.2021 08:26
Vlasta Nussdorfer Meja se brez soglasja pač ne prestopa Zagotovo spremljate zadnja odkritja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po svetu in doma. Mnoga žal segajo leta nazaj, pri nekaterih je govora zgolj o anonimnih prijavah, tudi zoper ugledna profesorska imena. Boleče je slišati, da se je marsikaj vedelo že zelo dolgo. Je zgolj strah tisti, ki je leta preprečeval prijave? Kako dejanja med dvema dokazati po več letih? In kaj to pomeni za obe vpleteni strani? Brez epiloga zgolj ugibanja in veliko madežev. 24.02.2021 00:00
mag. Martin Jančar Dileme predavatelja na daljavo Četrt stoletja in nekaj malega zraven, je preteklo od trenutka, ki mi bo ostal za vedno zarezan v spomin. Stal sem pred vrati velike predavalnice Pravne fakultete v Mariboru, za katerimi je bilo slišati žuborenje glasov študentov, na poti na moje prve „vaje“. Čeprav sem se nanje pripravljal dobrih štirinajst dni, mi je razen močnega utripa srca v glavi odmevalo še vprašanje, ali sem res prepričan, da bom kos tej nalogi. Izkušnje do takrat tega niso ravno potrjevale. Ko sem recimo prvič stal kot poveljujoči pred postrojem policistov, ki so čakali na moj ukaz, sem bil v precejšnji zadregi. Spominjal sem se, kako sem sam gledal na kakšnega (praviloma preveč napuhlega) poveljnika, ki ni užival zaupanja v moštvu. Podobno je seveda veljalo tudi za moje učitelje in profesorje – nekaterim si sledil s tisto skorajda slepo vero, pri drugih si pazil na vsako drobno napako in iz nje potrjeval prepričanje o ne-kvaliteti.  Biti na drugi strani teh izkušenj je ob vsem tem seveda posebej težko. 17.02.2021 08:14
prof. dr. Miro Cerar Manj je več ali ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (1. del) Človeško vsestransko onesnaževanje in uničevanje naravnega, družbenega in psihičnega okolja nas opozarja, da moramo ljudje tako na individualni kot družbeni ravni bistveno spremeniti svoj odnos do sebe in do sveta. Pri tem je lahko eno od koristnih vodil: manj je več. Toda tako kot vsako drugo misel, je mogoče tudi to razumeti napačno ali jo zlorabiti, zato si jo poglejmo nekoliko natančneje. 15.02.2021 07:51
Vlasta Nussdorfer Bodo res krivi zgolj starši? Pred kratkim smo spremljali številne proteste staršev otrok prve triade, zlasti v dveh statističnih regijah, zasavski in obalno-kraški, ker so se njihovim otrokom po zgolj štirih dneh pouka zaprla šolska vrata in so se morali vrniti na splet. Nekateri so na proteste pripeljali tudi otroke, ti so dajali izjave, ki jih pred letom res ne bi pričakovali: "Hočem v šolo, šola je nekaj najboljšega ..." Nekateri so nosili tudi transparente s podobnimi zapisi. Je bilo to res politično motivirano? 10.02.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Izjemni dosežki pri učenju in prikazu znanja so razlog, da te ta država prezre Bil sem opozorjen na 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20). Člen neposredno zadeva pravico dijakov in dijakinj, da ob doseženih izjemnih dosežkih pri izkazovanju znanja pridobijo Zoisovo štipendijo. Ali točneje, da je NE pridobijo. 05.02.2021 08:00
Vlasta Nussdorfer Do kod sega naš ego? Ljudi delim le na dobre in slabe. Ni pomembno, kdo so, v koga ali kaj verujejo, kakšne polti so, kako bogati ali revni, razlike med njimi me sploh ne zanimajo. Ločim jih le po dejanjih. Ali v ospredje postavljajo zgolj sebe in svoj veličastni ego ali mislijo tudi na druge, pa ne s "figo v žepu". Ste jih morda opazili tudi v času korona krize? Korist, slava in želja po uspehu. Za vsako ceno in celo preko "trupel". Izdaja jih že nastop, telesna govorica je močnejša od njihovih besed. Prišli so na plano. Vsaka izredna situacija jih dobesedno naplavi. Tako kot veliko dobrih ljudi, ki rešujejo svet in življenja tistih na robu. In prav teh je k sreči največ. 27.01.2021 08:06
mag. Martin Jančar Družabna omrežja in cenzura Pravzaprav je resnično presenetljivo je, kako so družabna omrežja spremenila našo civilizacijo. Sploh v sedanjih razmerah, ko se je osebna interakcija zmanjšala do te mere, da zunaj spletnih in podobnih digitalnih komunikacij, skorajda ne obstaja. Kolegiji, seje, sestanki, šolanje in podobno, poteka preko raznih Zoomov, Meetov, Jitsyev in kar je še tega. Prav tako stiki s prijatelji običajno potekajo preko Facebooka, Instagrama, Messengerja, Viberja, Snapchata in Whatsappa, ki so že pogosto nadomestili „običajne“ SMS-e in „navadne“ telefonske pogovore. Po pravici povedano, če hočem navezati stik s svojim starejšim sinom, moram pošiljati sporočila prek najmanj treh navedenih zadev, ker nikoli ne vem, katera je pri njem trenutno aktualna. 20.01.2021 07:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)napisane zgodbe iz praznih predavalnic Epidemiji ni videti konca. V slabem letu je globoko posegla v naš način življenja. Na univerzah in fakultetah se od njenega začetka soočamo s številnimi izzivi. Prazne predavalnice so v teh mesecih žal postale pravilo. Iz njih je izginila življenjska energija, ki se je umaknila novim zgodbam. 15.01.2021 09:09