Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 je organizirala 4. javno predstavitev strokovnih stališč in predlogov. Tema tokratnega dogodka je bila bralna pismenost v Sloveniji.
Dogodek se je tokrat odvil v prostorih Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Eno izmed osrednjih vprašanj na dogodku je bilo predvsem, kako izboljšati bralno pismenost na vseh ravneh izobraževanja. Z organiziranjem tovrstnih javnih predstavitev strokovnih stališč in predlogov želi delovna skupina pridobiti čim širši spekter strokovnih pogledov in stališč pri naslavljanju strateških ciljev in ukrepov nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033.
Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma poudaril, da je tokratni dogodek namenjen izrazito prečni temi. Poudaril je, da je bralna pismenost učencev eden od pomembnejših dejavnikov, ki določa učno uspešnost posameznika, saj je predpogoj za učenje. Izpostavil je zadnjo raziskavo PIRLS, ki je pokazala zaskrbljujoče rezultate, saj so slovenski učenci dosegli pomembno nižji povprečni rezultat v primerjavi z raziskavo iz leta 2016. Dejal je, da kljub temu, da je zbiranje podatkov potekalo po epidemiji, med katero so slovenski učenci imeli precej časa pouk na daljavo – kar je imelo negativne posledice na njihovo znanje in na razvoj bralne pismenosti – to ne more biti izgovor, da ne bi znižanja povprečnega dosežka pri bralni pismenosti obravnavali z vso odgovornostjo tudi v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja.
V svojem nagovoru je dr. Vogrinc izpostavil še nekatere rezultate z nacionalnih preverjanj znanj (NPZ). Ti kažejo na razlike v dosežkih pri slovenščini med regijami in po spolu. Tako v 6. in 9. razredu so učenke uspešnejše od učencev. Dodal je, da analiza znanja tudi pri drugih predmetih NPZ pokaže, da imajo učenci v povprečju nižje število točk pri besedilnih nalogah, še zlasti pri tistih, ki zahtevajo globlje razumevanje besedila. Poudaril je, da razvoj bralne pismenosti ne sme biti razumljen kot odgovornost zgolj učiteljev slovenščine, ampak vseh, ki poučujejo v vzgojno-izobraževalnem sistemu, medijev, ki morajo ohranjati kulturo slovenske besede, ter celotne družbe.
Udeležence posveta je v imenu gostitelja pozdravila dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in članica delovne skupine dr. Milena Ivanuš Grmek. Dejala je, da je bralna pismenost pomembno področje, ki ji na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru dajejo pomembno vlogo tudi s tem, da uvajajo določene predmete, ki pomembno prispevajo k bralni pismenosti. Kot je dejala, bralna pismenost ni področje, ki bi se nanašalo le na področje materinščine ali učenja jezika, temveč so zavezani k temu, da na vseh predmetnih področjih usmerjajo študente k branju, razmišljanju in iskanju bistvenega v prebranem besedilu.
Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da je pomembno, da strokovna praksa in politike temeljijo na podatkih, zato so dobrodošli rezultati različnih raziskav in evalvacij. Kot je dejala, je bralna pismenost temeljna kompetenca in ključ za kakovostno življenje vsakega posameznika. Še posebej v luči zelenega in digitalnega prehoda se je potrebno zavedati, da slednji ne bo mogoč brez čvrste bralne pismenosti. Izpostavila je pomembno vlogo učiteljev vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju pri razvoju bralne pismenosti, hkrati pa tudi ostalih deležnikov, ki delujejo izven vzgojno-izobraževalnega sistema, zato pozdravlja medresorski pristop pri uresničevanju nacionalne strategije bralne pismenosti. Dodala je še, da bo minister za vzgojo in izobraževanje dr. Felda na naslednjem zasedanju Sveta ministrov Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju povabil kolege k podpisu Ljubljanskega manifesta branja na višji ravni.
Svoje mnenje je skupaj predstavilo 19 govork in govorcev iz različnih institucij, med drugim z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Zavoda za šolstvo, Andragoškega centra Slovenije, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, Osnovne šole Franceta Bevka Ljubljana, Zdravstvene šole Ljubljana in Mladinske knjige.
V javni predstavitvi mnenj so govorke in govorci med drugim spregovorili o Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti 2019 – 2030 in Akcijskem načrtu za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, gradnikih bralne pismenosti, rezultatih mednarodnih raziskav PIRLS in PISA, didaktičnih izhodiščih za brano pismenost, poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika, vlogi šolskih in splošnih knjižnic pri dvigu bralne pismenosti ter povezavi med vzgojnimi stili staršev in učiteljev in bralno pismenostjo.
Delovna skupina načrtuje do konca leta med drugim organizirati še javni predstavitvi mnenj na temo kariernega razvoja in pomanjkanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter gimnazijskega izobraževanja.
Vir:
Dogodek se je tokrat odvil v prostorih Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Eno izmed osrednjih vprašanj na dogodku je bilo predvsem, kako izboljšati bralno pismenost na vseh ravneh izobraževanja. Z organiziranjem tovrstnih javnih predstavitev strokovnih stališč in predlogov želi delovna skupina pridobiti čim širši spekter strokovnih pogledov in stališč pri naslavljanju strateških ciljev in ukrepov nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033.
Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma poudaril, da je tokratni dogodek namenjen izrazito prečni temi. Poudaril je, da je bralna pismenost učencev eden od pomembnejših dejavnikov, ki določa učno uspešnost posameznika, saj je predpogoj za učenje. Izpostavil je zadnjo raziskavo PIRLS, ki je pokazala zaskrbljujoče rezultate, saj so slovenski učenci dosegli pomembno nižji povprečni rezultat v primerjavi z raziskavo iz leta 2016. Dejal je, da kljub temu, da je zbiranje podatkov potekalo po epidemiji, med katero so slovenski učenci imeli precej časa pouk na daljavo – kar je imelo negativne posledice na njihovo znanje in na razvoj bralne pismenosti – to ne more biti izgovor, da ne bi znižanja povprečnega dosežka pri bralni pismenosti obravnavali z vso odgovornostjo tudi v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja.
V svojem nagovoru je dr. Vogrinc izpostavil še nekatere rezultate z nacionalnih preverjanj znanj (NPZ). Ti kažejo na razlike v dosežkih pri slovenščini med regijami in po spolu. Tako v 6. in 9. razredu so učenke uspešnejše od učencev. Dodal je, da analiza znanja tudi pri drugih predmetih NPZ pokaže, da imajo učenci v povprečju nižje število točk pri besedilnih nalogah, še zlasti pri tistih, ki zahtevajo globlje razumevanje besedila. Poudaril je, da razvoj bralne pismenosti ne sme biti razumljen kot odgovornost zgolj učiteljev slovenščine, ampak vseh, ki poučujejo v vzgojno-izobraževalnem sistemu, medijev, ki morajo ohranjati kulturo slovenske besede, ter celotne družbe.
Udeležence posveta je v imenu gostitelja pozdravila dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in članica delovne skupine dr. Milena Ivanuš Grmek. Dejala je, da je bralna pismenost pomembno področje, ki ji na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru dajejo pomembno vlogo tudi s tem, da uvajajo določene predmete, ki pomembno prispevajo k bralni pismenosti. Kot je dejala, bralna pismenost ni področje, ki bi se nanašalo le na področje materinščine ali učenja jezika, temveč so zavezani k temu, da na vseh predmetnih področjih usmerjajo študente k branju, razmišljanju in iskanju bistvenega v prebranem besedilu.
Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da je pomembno, da strokovna praksa in politike temeljijo na podatkih, zato so dobrodošli rezultati različnih raziskav in evalvacij. Kot je dejala, je bralna pismenost temeljna kompetenca in ključ za kakovostno življenje vsakega posameznika. Še posebej v luči zelenega in digitalnega prehoda se je potrebno zavedati, da slednji ne bo mogoč brez čvrste bralne pismenosti. Izpostavila je pomembno vlogo učiteljev vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju pri razvoju bralne pismenosti, hkrati pa tudi ostalih deležnikov, ki delujejo izven vzgojno-izobraževalnega sistema, zato pozdravlja medresorski pristop pri uresničevanju nacionalne strategije bralne pismenosti. Dodala je še, da bo minister za vzgojo in izobraževanje dr. Felda na naslednjem zasedanju Sveta ministrov Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju povabil kolege k podpisu Ljubljanskega manifesta branja na višji ravni.
Svoje mnenje je skupaj predstavilo 19 govork in govorcev iz različnih institucij, med drugim z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Zavoda za šolstvo, Andragoškega centra Slovenije, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, Osnovne šole Franceta Bevka Ljubljana, Zdravstvene šole Ljubljana in Mladinske knjige.
V javni predstavitvi mnenj so govorke in govorci med drugim spregovorili o Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti 2019 – 2030 in Akcijskem načrtu za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, gradnikih bralne pismenosti, rezultatih mednarodnih raziskav PIRLS in PISA, didaktičnih izhodiščih za brano pismenost, poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika, vlogi šolskih in splošnih knjižnic pri dvigu bralne pismenosti ter povezavi med vzgojnimi stili staršev in učiteljev in bralno pismenostjo.
Delovna skupina načrtuje do konca leta med drugim organizirati še javni predstavitvi mnenj na temo kariernega razvoja in pomanjkanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter gimnazijskega izobraževanja.
Prispevki
_____________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
