Med glavnimi temami razprav so bile odgovornost uporabnika na spletu ter spodbujanje varnejšega, odgovornega in zaupanja vrednega spletnega okolja, Bela knjiga o povezljivosti – Kako obvladati potrebe Evrope po digitalni infrastrukturi ter zagotavljanje gospodarske varnosti s strateško digitalno in telekomunikacijsko avtonomijo.
V razpravi o spodbujanju varnejšega, odgovornega in zaupanja vrednega spletnega okolja je ministrica Stojmenova Duh izpostavila, da je takšno spletno okolje ena od prioritet tudi slovenske vlade. Spomnila je, da so predstavniki šestih ministrstev ta teden podpisali memorandum o soglasju, s katerim so se ministrstva zavezala k sistemskemu ukrepanju za zaščito otrok in mladostnikov ter preprečevanju medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu.
Pri vsaki digitalni storitvi je bistveno, da ima uporabnik zagotovljeno zaupanje in varnost pri uporabi storitve – enako velja za digitalno identiteto. Potrebujemo varne storitve, ki so uporabniku prijazne, zato je pomembno najti pravo razmerje med varnostjo in kompleksnostjo uporabe, ne samo z vidika uporabnikov, državljanov in podjetij, ampak to velja za vse akterje v procesu. »Ustvariti moramo digitalni ekosistem, ki ima vgrajen sistem zasebnosti, za kar moramo promovirati in spodbujati ponudnike digitalnih storitev ter ozaveščati uporabnike in po potrebi tudi prilagoditi zakonodajo,« je dejala ministrica Stojmenova Duh.
Zato morajo ponudniki platform pripraviti ustrezne in sorazmerne ukrepe za svoje storitve, da zagotovijo visoko raven zasebnosti in varnosti uporabnikov, zlasti če so ti mladoletni in ranljivi. Preverjanje identitete bi moralo biti učinkovito orodje za zagotovitev, da so mladoletniki varni pred škodljivo vsebino, ki ni primerna njihovi starosti, spletne platforme pa bi morale imeti jasne smernice o tem, kako zagotoviti visoko raven zasebnosti, varnosti in zaščite za vse uporabnike, zlasti pa za otroke, je opozorila ministrica Stojmenova Duh.
Po njenih besedah mora biti evropska denarnica za digitalno identiteto čim bolj prijazna za uporabnika, da jo lahko dejansko uporablja čim več ljudi, enako pa velja za druge mehanizme preverjanja identitete. Ker pa bosta dostopnost za državljane in uveljavitev denarnice odvisni in hkrati pospešeni tudi od tehnološkega razvoja mobilnih naprav, je treba spremljati ta razvoj in nove tehnologije ter se pravočasno odzivati na rešitve, saj je tempo razvoja na tem področju zelo hiter. Zato je zagotavljanje varnosti in zasebnosti zahtevna in stalna skupna naloga držav članic. Ta naloga ni lahka, uspeh pa je odvisen zlasti od sodelovanja. Ministrica je ob tem uporabila citat mladega belgijskega časnikarja in popotnika Tintina (ki ga je ustvaril belgijski pisatelj Herge, s pravim imenom Georges Remi): »Nič ni enostavno, vendar vse je mogoče.«
V razpravi o Beli knjigi glede potreb evropske digitalne infrastrukture je ministrica Stojmenova Duh predstavila izhodišča, ki so po njenem pomembna za nadaljnji razvoj: ne pozabiti na končnega uporabnika, ki je v središču prizadevanj za zadovoljevanje potreb digitalne infrastrukture ter zagotavljanje raznolikih, kakovostnih in cenovno dostopnih storitev; vsi končni uporabniki morajo imeti dostop do storitev in to mora ostati vodilna paradigma; treba je razmisliti o novih prevladujočih akterjih in konvergenčnih tehnologijah, ne smemo pa omejevati obsega akterjev na trgu – nacionalni telekomunikacijski operaterji morajo ostati dejavni; pri upravljanju radijskega spektra je treba upoštevati, da je spekter omejeno naravno bogastvo vsake države članice in bi moral ostati v lasti in upravljanju držav članic; strinjamo pa se, da je primerno uskladiti spekter za nekatere skupne politike EU in ga nato dodeliti državam članicam na podlagi usklajenega časovnega načrta; obsežne naložbe v zmogljivosti za povezljivost so po besedah ministrice Stojmenove Duh najpomembnejše med načrti za izpolnjevanje potreb Evrope po robustni in zanesljivi digitalni infrastrukturi.
Po zasedanju so ministri in ministrice sprejeli Deklaracijo o spodbujanju varnejšega, odgovornega in zaupanja vrednega spletnega okolja, katere namen je spodbuditi ustvarjanje digitalnega okolja, za katerega so značilni večja varnost, zaščita in odgovornost.
Temeljni cilji Deklaracije so:
1.) zaveza doslednemu in učinkovitemu izvajanju novih pravil za zaščito otrok, da bi zagotovili varno, zdravo in starosti primerno spletno izkušnjo;
2.) da spletne platforme izdajo jasne in celovite smernice o tem, kako zagotoviti zahtevano visoko raven zasebnosti, varnosti in zaščite za vse uporabnike, zlasti za otroke, ter o zmanjšanju sistemskega tveganja, zasvojenosti, učinkoviti uporabi starševskega nadzora, orodja za zagotavljanje identitete in starosti, pri čemer je treba dosledno ohranjati njihove temeljne pravice, kot so najvišji standardi zasebnosti in izbira uporabnikov, da sodelujejo anonimno, psevdonimno ali prek profilov prave identitete, ter spoštovati pravico otrok do komunikacije in dostopa do informacij;
3.) razviti in nadgraditi obstoječe usklajene tehnične rešitve in standarde v državah članicah EU za namene zagotavljanja interoperabilnih, univerzalnih in uporabniku prijaznih mehanizmov starševskega nadzora ter za namene preverjanja identitete in starosti s tehnologijami, ki ohranjajo zasebnost (na primer z uporabo funkcij, ki bodo na voljo v okviru prihodnjih evropskih denarnic za digitalno identiteto);
4.) nadaljevati razprave o naraščajočih izzivih, povezanih s spodbujanjem varnejšega, odgovornega in zaupanja vrednega spletnega okolja, vključno z morebitno potrebo po dodatnih skupnih prizadevanjih.
Ministrica Stojmenova Duh je opravila tudi več bilateralnih srečanj: z Marie Bjerre, dansko ministrico za digitalizacijo in enakost spolov, sta govorili o krepitvi digitalne pismenosti in spodbujanju mladih in žensk za usmeritev v IKT poklice. To sta tudi prioriteti obeh držav. Drugo bilateralno srečanje, in sicer s Claudio Plakolm, državno sekretarko v uradu avstrijskega kanclerja, pristojno za mlade, je potekalo v luči sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo, ki je še posebno pomembno na področju polprevodnikov. Državi bosta kmalu podpisali memorandum o sodelovanju na tem področju. Z nemškim državnim sekretarjem za promet in digitalizacijo Stefanom Schnorrom sta z ministrico Stojmenovo Duh govorila o okrepljenem sodelovanju na področju podatkovnih prostorov. Zadnje bilateralno srečanje in sklepno dejanje je bilo srečanje z Robertom Violo, generalnim direktorjem DG CNECT. Z ministrico sta spregovorila o aktivnostih Slovenije na področju infrastrukture in umetne inteligence.
