Ker se je na nekaterih izobraževalnih programih sprva prijavilo zelo malo kandidatov ali celo nihče, je ministrstvo skupaj s šolami na nekaterih programih obseg razpisanih mest v aprilu zmanjšalo, tako je trenutno na voljo 25.568 razpisanih mest (ministrstvo je prvotno razpisan obseg mest zmanjšalo za 498 mest), na katera je trenutno prijavljenih 22.971 kandidatov.
V programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo 745 kandidatov, v programe srednjega poklicnega izobraževanja 4721 kandidatov, od tega se jih je 194 odločilo za vajeniško obliko izobraževanja, v programe srednjega strokovnega izobraževanja 9808 kandidatov in v gimnazijske programe 7697 kandidatov. Za programe splošne gimnazije se je prijavilo 5938 kandidatov, za strokovne gimnazije pa se je prijavilo 1759 kandidatov.
Deleži prijavljenih kandidatov glede na vrsto izobraževalnega programa kažejo, da se je za naslednje šolsko leto v programe nižjega poklicnega izobraževanja prijavilo 3,2 odstotka kandidatov (lani 2,7 odstotka), v programe srednjega poklicnega izobraževanja 20,6 odstoka (lani okrog 18 odstotkov), v programe srednjega strokovnega izobraževanja 42,7 odstotka (lani 43,5 odstotka), v gimnazijske programe pa se je prijavilo 33,5 odstotka kandidatov (lani 34,8 odstotka).
Nekoliko manjši naval na večja mestna središča
Zgornji podatki o deležih prijavljenih kandidatov kažejo, da letošnje stanje prijavljenih kandidatov ne odstopa bistveno od dosedanjih. Tudi letos se nadaljuje trend povečanega zanimanja za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja, tako kot vsako leto pa se je tudi letos največ kandidatov prijavilo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi in nato programi srednjega poklicnega izobraževanja.
V zadnjih letih smo zaznali, da se veliko kandidatov iz manjših krajev ali krajev, ki so blizu večjih središč, odloča za vpis v šole v večjih središčih, tega pa letos ne zaznavamo tako množično, saj so kandidati v večini primerov ostali v svojem lokalnem okolju. Primerjava podatkov s preteklimi leti tudi kaže, da so se prijavljeni kandidati s prijavami v večini porazdelili med posameznimi vrstami programov in med posameznimi šolami, tako da po roku za prenos prijav ne zaznavamo posebnega pritiska na posamezne programe ali šole. Deleža prijavljenih v gimnazijske programe in v programe srednjega strokovnega izobraževanja sta se v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, na račun tega pa se je nekoliko povečal delež prijavljenih v programe srednjega poklicnega izobraževanja, kar pomeni, da so se kandidati letos tudi bolj ustrezneje prijavljali v različne programe glede na svojo učno uspešnost.
Letos zaključuje osnovno šolo 21.305 devetošolcev, kar je 266 učencev manj kot lani. Skupno število prijavljenih kandidatov je sicer nekoliko večje od števila učencev, ki letos zaključujejo osnovno šolo, saj se v programe nižjega poklicnega izobraževanja lahko vpišejo tudi učenci, ki bodo letos opravili osnovnošolsko obveznost in uspešno zaključili vsaj 7. razred, nekaj je kandidatov, ki se predhodno šolajo v tujini, na razpisana mesta pa lahko kandidirajo tudi dijaki letošnjih 1. letnikov, ki bi se želeli naslednje šolsko leto ponovno vpisati v začetni letnik, vendar v drug program. Kandidati, ki se predhodno šolajo v tujini, in dijaki, ki se preusmerjajo, lahko v skladu z rokovnikom oddajo prijavnico še do 16. maja 2024, dijaki, ki se preusmerjajo, sicer lahko oddajo prijavnico samo še na programe, kjer je manj prijavljenih, kot je razpisanih mest.
Razpis sledi interesom kandidatov
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsako leto v okviru razpisa za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto razpiše okrog 4000 do 5000 prostih mest več, kot je kandidatov vpisne generacije. To pomeni, da je prostih mest dovolj in da imajo kandidati tudi dovolj možnosti izbire. Ob tem upoštevamo tudi, da je v posameznih regijah razpisanih več mest kot je kandidatov vpisne generacije te regije.
Prav tako razpis sledi interesom kandidatov za vpis, saj vsako leto tudi delež razpisanih mest posameznih izobraževalnih programov sledi nameram kandidatom za vpis. Največji delež razpisanih mest za vpis novincev je vsako leto razpisanih v okviru programov srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi in nato programi srednjega poklicnega izobraževanja. Najmanjši delež predstavljajo programi nižjega poklicnega izobraževanja.
Na državnem nivoju je dovolj zagotovljenih prostih vpisnih mest. Veliko šolam ob koncu izvedbe prijavno – vpisnega postopka za vpis novincev ostajajo prosta mesta in to na vseh vrstah programov, tudi gimnazijskih.
Ministrstvo poskuša čim večjemu številu kandidatov omogočiti vpis v izbrani program na izbrano šolo. Če ima šola prostorske in kadrovske pogoje in če je velik interes za vpis, poskušamo skupaj s šolami poiskati rešitve v smeri razpisa novega izobraževalnega programa na šoli ali povečanja obsega prvotno razpisanih mest v programih, ki se na šoli že izvajajo, tako da se razpiše dodatni oddelek.
Kjer prostorske in kadrovske kapacitete šole ne dopuščajo razmestitev novega programa, ali dodatnih oddelkov, poskušamo omogočiti, da je v oddelkih več dijakov, kot je prvotno razpisanih mest za posamezni oddelek, tako da ministrstvo šoli izda soglasje za oblikovanju nadnormativnih oddelkov v skladu z dovoljenim obsegom.
Šole v okviru obstoječega obsega razpisanih oddelkov tako sprejmejo več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih mest, predvidenih za novince. V okviru programa srednjega poklicnega izobraževanja vsako leto v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva razpisujemo za vpis novincev za posamezni oddelek po 26 mest, medtem ko je v posameznem oddelku lahko do 28 dijakov. V okviru programa srednjega strokovnega ali gimnazijskega izobraževanja vsako leto v skladu z navedenim pravilnikom o normativih razpisujemo za vpis novincev za posamezni oddelek po 28 mest, medtem ko je v oddelku lahko do 30 dijakov. Navedena mesta v posameznem oddelku (po 2 mesti) posamezne vrste izobraževalnih programov so namreč namenjena za ponavljalce, katerim mora šola zagotoviti možnost ponavljanja.
Če šola za prihodnje šolsko leto ne predvideva ponavljalcev, ali manj ponavljalcev, kot je rezerviranih mest v okviru oddelka, lahko na ta mesta sprejme novince oziroma v dogovoru s šolo ministrstvo izda tudi soglasje za oblikovanje nadnormativnih oddelkov. To pa pomeni, da je v oddelkih programov srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja po 32 dijakov, v oddelkih srednjega poklicnega izobraževanja pa po 31 dijakov. Samo na ta način bomo tudi letos zagotovo zagotovili še dodatnih okrog 400 do 500 mest. Zato lahko že sedaj povemo, da trenutno stanje prijavljenih na nekaterih programih, ki je morda malenkost višje, kot je število razpisanih mest, še ne pomeni, da bi šola lahko omejila vpis, pač pa se bo morda tudi odločila, da bo sprejela vse prijavljene kandidate, saj, kot že omenjeno zgoraj, ne predvideva ponavljalcev ali vsaj ne veliko, zato lahko na račun teh mest sprejme kakšnega novinca več. To velja še posebej za kar nekaj šol v Osrednjeslovenski regiji.
Šole, ki imajo še na voljo prostorske in kadrovske kapacitete, imajo v skladu z rokovnikom sedaj tudi možnost, da ministrstvu do 9. maja 2024 posredujejo svoje predloge za morebitno povečanje obsega trenutno razpisanih mest. O teh predlogih šol bomo na ministrstvu odločali v maju, končna odločitev bo znana najkasneje 24. maja 2024, takrat bo tudi znano, katere šole bodo na katerih programih dejansko omejile vpis.
Aktualno stanje prijav je dostopno na tej povezavi.
