Hojka Kumpreščak Gregorič iz Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je na novinarski konferenci o obstranski škodi epidemije na zdravje otrok pojasnila, da v zadnjih 25 letih po zahodnem svetu opažajo 64-odstotni porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Ta porast pa gre predvsem na račun čustvenih in vedenjskih motenj. V zadnjih nekaj letih opažajo tudi porast anksioznosti.
Med epidemijo opažajo večanje družinskih stisk, prepirov in disfunkcionalnosti. Med mladimi pa opažajo porast motenj hranjenja, predvsem anoreksije. Prav tako so zaznali več kriznih situacij v katere je bilo treba vključiti multidisciplinarne ekipe.
"Problem, s katerim smo soočeni v Sloveniji, je ta, da že pred epidemijo nismo zadostili potrebam otrok in mladostnikov, ki so potrebovali pomoč na področju otroške in mladostniške psihiatrije," je opozorila.
"Koronakriza je samo naplavila težave, ki so se vrsto let kuhale pod površjem," pa je dejal Denis Baš iz Združenja za pediatrijo pri zdravniškem društvu. Kot je pojasnil, so se pediatri že od samega začetka epidemije zavedali, da ta še posebej škoduje otrokom iz socialno neustreznih okolij in otrokom s posebnimi potrebami. Z vidika razvoja socialnih veščin pa so posebno škodo utrpeli tudi mladostniki.
Kornelija Kaurin iz Zveze prijateljev mladine Maribor, ki vodi mariborsko svetovalno skupino TOM telefon, je izpostavila, da se je v času epidemije bistveno spremenila vsebina prejetih klicev. V zadnjem času je tako prisotna problematika samomorilskih mislil, zaskrbljenost zaradi prihodnosti in porast anksioznosti.
Na TOM telefonu so zaznali tudi porast klicev zaradi nadlegovanja prek spleta. Kot je opozorila Kaurinova, je problem v tem, da so mladi veliko več časa na računalnikih, s tem pa izpostavljeni pastem spleta.
Tako na policiji v zadnjem času opažajo, da vedno več otrok in mladih na mobilnih aplikacijah kot so TikTok, Snapchat in Instagram ter na YouTubu objavlja svoje gole posnetke. S tem pa lahko posledično postajajo žrtve spletnih spolnih zlorab, saj se posnetek nenadzorovano širi naprej, tudi na temnem spletu, je povedala Bojana Kračan z Generalne policijske uprave.
V lanskem letu so v primerjavi z letom 2019 na policiji opazili manjši padec števila kaznivih dejanj zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletnimi osebami. Beležili so tudi padec števila primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Povišanje pa so zaznali pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe. Na policiji obenem niso zaznali bistvenega odstopanja pri številu poskusov samomora otrok in mladostnikov.
Andreja Mikuž iz sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije je glede tega izrazila zaskrbljenost, da je manjše število prijav na policijo zgolj posledica dejstva, da drugi ljudje in pristojne službe, ki bi sicer prijavile zlorabe, te ne zaznajo.
Mikuževa je med drugim pojasnila, da so sodeč po raziskavah iz tujine otroci in mladi odrasli bolj ranljivi za posledice omejevalnih ukrepov, kot so odrasli. Razlog za to naj bi bile značilnosti njihovega razvoja, saj mladi potrebujejo svoje rutine, socialna okolja in vključenost.
