Ministrica se je minuli teden najprej virtualno sestala z evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marijo Gabriel, nato s predsednikom odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo Cristian-Silviujem Busoijem, v ponedeljek pa se bo pogovorila še s predsednico parlamentarnega odbora za kulturo in izobraževanje Sabino Verhayen.
Kot štiri stebre slovenskega programa je Kustečeva izpostavila digitalno transformacijo, zeleni prehod, novo vizijo izobraževanja in znanja ter učinkovito upravljanje, pri čemer gre med drugim za prilagajanje na prihodnje nepredvidene dogodke, kot je pandemija novega virusa, torej na predvidevanje sistemskega odziva na nepredvideno. Decembra načrtujejo veliko ministrsko konferenco o vlogi izobraževanja, znanosti, digitalizacije in športa v hitro spreminjajočem se svetu 21. stoletja.
Med ključnimi prednostnimi nalogami bodo sicer učinkovito upravljanje evropskega raziskovalnega prostora, umestitev novodobnih kompetenc in veščin, spodbujanje sinergij med znanostjo in visokim šolstvom, vseživljenjsko učenje, premislek o evropskem modelu športa in spodbujanje mobilnosti. Ob tem je poudarila pomen sodelovanja z državami Zahodnega Balkana in spodbujanja enakosti spolov na vseh področjih.
V času slovenskega predsedovanja bo unija po pričakovanjih na tem področju še opredeljevala odnos z Veliko Britanijo, ki je z brexitom zapustila tudi enega najbolj prepoznanih in priljubljenih evropskih projektov, program študentske izmenjave Erasmus, in Švico, ki želi sodelovati v tem programu.
Britanci so že sprožili svoj mednarodni program, imenovan po britanskem matematiku Alanu Turingu, Švica pa še ni izvedla vseh notranjih procesov. V obeh primerih je proces še na ravni diplomatsko-političnega dialoga, je pojasnila ministrica v petkovem virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Kot številne druge evropske projekte in programe je pandemija novega koronavirusa močno udarila tudi Erasmus. Nekatere izmenjave v okviru starega programa so se ustavile, nekatere so se nadaljevale virtualno. V okviru novega programa, ki se je začel decembra, pa se že v izhodišču sredstva namenjajo za virtualno mobilnost ali kombinirano mobilnost, ki vključuje fizično in virtualno dejavnost.
Na polju znanosti pa odpira slovensko predsedstvo vprašanje enakosti med spoloma in raziskovalne enakosti med starimi in novimi članicami unije, saj raziskovalni prostor Srednje in Vzhodne Evrope precej caplja za zahodnimi državami, je izpostavila. "To je rak rana, ki se vleče že ves čas," je še dejala ministrica, ki kot raziskovalka ne vidi nobene bistvene razlike med položajem danes in pred več kot desetimi leti.
Raziskovalka, ki prihaja iz novih članic EU, si že vnaprej naloži dva težka kamna na hrbet, ki jo vlečeta nazaj, in lahko uspe samo pod pogojem, da je sestavni del zelo uspešnih mrež oziroma priznanih zahodnih držav, ki jih praviloma vodijo moški raziskovalci, je Kustečeva ponazorila položaj. Poudarila je, da želi zelo odkrit in konkreten pogovor o enakosti v raziskovalnem prostoru, tudi o spolni enakosti.
Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport je ena od desetih sestav Sveta EU, v okviru katerega se redno sestajajo članice EU. Ta področja so v pristojnosti članic. EU zagotavlja okvir za sodelovanje, izmenjavo informacij in izkušenj na področjih skupnega interesa. Preostale sestave Sveta so: splošne zadeve, zunanje zadeve, pravosodje in notranje zadeve, gospodarske in finančne zadeve, okolje, konkurenčnost, kmetijstvo in ribištvo, promet, telekomunikacije in energija ter zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov.
