Podobno kot njihovi vrstniki iz drugih držav slovenski 15-letniki ocenjujejo tudi zavedanje o spoštovanju ljudi iz drugih kultur, spretnost razumevanja perspektive drugih in spretnost miselnega prilagajanja v novih okoliščinah, kažejo rezultati primerjave, objavljene v publikaciji Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018.
Da pa slovenski 15-letniki v primerjavi z vrstniki iz drugih držav članic OECD v povprečju poročajo o nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev, slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja in slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja. Poročajo tudi o manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli, v primerjavi z drugimi poročajo tudi o večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur.
Na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ocenjujejo, da rezultati tega dela raziskave PISA kažejo na enega od pomembnih izzivov razvoja slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, saj da je poznavanje globalnih vprašanj izjemnega pomena za uspešno življenje posameznikov in družbe v vedno bolj povezanem in spreminjajočem se svetu.
"Skupaj z zavodi, ki predstavljajo strokovna jedra na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, bodo rezultati še podrobneje pregledani in upoštevani pri nadaljnjem načrtovanju razvojnih politik, povezanih predvsem s področji državljanske vzgoje, vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj," so zapisali v odzivu.
Dosedanje aktivnosti na tem področju sicer po navedbah ministrstva kažejo, da je treba v učnih načrtih okrepiti družbenoekonomski in kulturni vidik doseganja ciljev globalnega trajnostnega razvoja, ter na splošno potrebo po njihovi posodobitvi, tako vsebin kot didaktičnih pristopov.
