Vlada si je z zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju kmalu po razglasitvi epidemije covida-19 vzela neomejena pooblastila za začasno zamrznitev posameznih proračunskih izdatkov ter prerazporejanje denarja znotraj proračuna. Sledilo je več paketov ukrepov, s katerimi se je zagotovilo denar za omejitev širjenja virusa ter za ohranitev gospodarske aktivnosti in pomoč prebivalcem, še enega bo DZ potrjeval v četrtek.
Skupaj z dve milijardi evrov vredno jamstveno shemo za zagotavljanje dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije so dosedanji štirje paketi ukrepov vredni približno 6,4 milijarde evrov. S petim paketom, ki je ravno v teh dneh na poslanskih klopeh, se bo ta števila povečala še za 420 milijonov evrov.
Doslej je bilo iz proračuna za namene blažitve in odprave poledic epidemije porabljenih 2,6 milijarde evrov. V letu 2021 bodo protikoronski ukrepi po oceni vlade stali še 774 milijonov evrov, v letu 2022 pa za te potrebe ne načrtuje več izdatkov.
Zaščita delovnih mest
Vlada je že s prvim protikoronskim zakonom, ki ga je DZ potrdil 2. aprila, izpostavila nujnost zaščite delovnih mest. Podjetjem, ki so morala zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslati zaposlene na čakanje, je država priskočila na pomoč s tem, ko je namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Enako je veljalo za delavce, ki v času epidemije niso mogli priti na delo zaradi višje sile.
Ukrep je bil sprva predviden za čas razglašene epidemije in bi se moral z majem izteči, a se je izkazal za koristnega in potrebnega, zato se je doslej že večkrat podaljšal. Za zdaj je predvideno, da bo s potrditvijo petega protikoronskega zakona veljal do konca tega leta, vendar minister za delo Janez Cigler Kralj dopušča možnost vnovičnega podaljšanja tudi v prvo polovico leta 2021.
Dodatno je 29. maja sprejeti tretji protikoronski zakon podjetjem ponudil možnost subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Koristijo ga lahko delodajalci, ki zaposlenim ne morejo zagotavljati polnega obsega dela, velja pa do konca tega leta.
Država delodajalcem pomaga tudi s tem, ko poravnava nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim ni mogoče organizirati dela na domu.
Likvidnostna pomoč podjetjem
Kot pomoč po oživitvi proizvodnje po epidemiji je drugi paket protikoronskih ukrepov podjetjem ponudil za skupaj dve milijardi evrov jamstev za likvidnostna posojila. Po nekaj zapletih z izvedbeno uredbo je jamstvena shema v praksi zaživela sredi julija, doslej pa je je bilo izkoriščene za manj kot 30 milijonov evrov.
Pomoč za samostojne podjetnike in ranljive skupine prebivalstva
Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje so lahko spomladi prejeli mesečni temeljni dohodek v višini po 700 evrov za polni mesec trajanja epidemije, poleg tega jim ni bilo treba plačati socialnih prispevkov. Z uveljavitvijo petega protikoronskega zakona se bo ta pomoč vrnila, in sicer je za zadnje tri mesece tega leta predvidena v višini po 1100 evrov.
Že prvi protikoronski zakon je ponudil pomoč v obliki enkratnega kriznega izplačila upokojencem, rednim študentom ter prejemnikom denarne socialne pomoči, z naslednjimi se je krog upravičencev dodatno širil. Skupaj je tako pomoč segla do 1,2 milijona ljudi, ki so prejeli enkratno izplačilo v višini do največ 300 evrov.
Pomoč posameznim panogam
Sočasno s širjenjem virusa je postalo jasno, da so nekatere gospodarske panoge potrebne še posebne pomoči. Za najbolj prizadeto je obveljala panoga turizma in gostinstva, zato je s 1. junija uveljavljenim tretjim protikoronskim zakonom vsak prebivalec Slovenije prejel turistični bon, ki ga je mogoče še do konca tega leta unovičiti pri turističnih ponudnikih. Doslej je bilo sicer unovčenih manj kot polovica bonov.
Tretji paket ukrepov je predvidel tudi finančno pomoč upravljavcem žičniških naprav, z uveljavitvijo petega bo ta segla tudi do avtobusnih prevoznikov in izvajalcev javnega potniškega prometa, ki v času epidemije niso mogli opravljati dela. Dosedanji protikoronski zakoni so sicer prinesli še več različnih oblik pomoči gospodarskim subjektom in drugim upravičencem na več področjih.
Zagotovitev delovanja zdravstvenega sistema in socialno varstvenih zavodov
Širjenje virusa je javne zdravstvene in socialno varstvene zavode postavilo pred veliko preizkušnjo, morali so omejevati svojo osnovno dejavnost, še bolj se je izpostavila kadrovska problematika. V protikoronske ukrepe je tako vlada med drugim vključila sredstva za izplačilo nadomestil izpadlih prihodkov v teh zavodih, za nakupe zaščitne in druge potrebne opreme v boju z virusom kot tudi za financiranje dodatnih kadrov v domovih za starejše.
Krizni dodatek za najbolj izpostavljene v boju z virusom
Za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo v javnem sektorju je prvi protikoronski zakon predvidel krizni dodatek, ki je lahko segel do 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. S petim zakonom se bodo uvedli še novi dodatki k plačam zaposlenih v javnih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih.
