V državi moramo tudi preživeti in sproščanje ukrepov je treba po njegovih besedah razumeti tako v prizadevanjih za boljše zdravstveno stanje kot tudi v prizadevanjih za nadaljnji razvoj države in družbe.
Ukrepi se po Krekovih zagotovilih ne sproščajo prezgodaj, ker je število okuženih v državi nizko. "Navaditi pa se moramo živeti tako, da se ne bomo okužili in da okuženi ne okužuje naprej. Treba je torej nositi masko, paziti na razdaljo in se ne zadrževati v večjih skupinah," je dejal novinarjem po današnji videokonferenci. "Če se bomo držali navodil, virus ne more preskakovati med ljudmi in lahko normalno funkcioniramo," je poudaril.
Do odločitve o nadaljnjih sprostitvah ukrepov želijo na inštitutu sicer počakati približno 14 dni, da bi videli rezultate dozdajšnjega sproščanja. Če bi se razmere poslabšale, bi ukrepe namreč znova zaostrili. Če se prebivalci ne bodo držali navodil, se val epidemije lahko znova sproži, je posvaril. Epidemija namreč še ni obvladana in skoraj v vsaki epidemiji prvemu sledi drugi val, je dejal.
Zdaj se pripravljajo na drugi val. "Ne želimo, da nas jeseni preseneti," je povedal. Upa, da bo tudi drugi val zahteval čim manj žrtev in čim manj obremenil javno zdravstvo.
Glede vprašanja o vnovičnem odpiranju vrtcev pa je povedal, da priprava ukrepov poteka v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Inštitut zagovarja strokovne ukrepe, ki niso preuranjeni.
Krek sicer ob začetku vodenja inštituta meni, da morajo biti odločitve inštituta strokovne in v dobro ljudi. Sloneti morajo na strokovnih dokazih in sistemu dobre prakse, je dejal na videokonferenci. Nekaterim področjem, kot so starostniki in okolje, pa bodo namenili več pozornosti. Glede na to se bodo morali nenehno prilagajati tudi v organizacijskem pogledu, je napovedal.
