V Centru Janeza Levca Ljubljana, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, predvsem učencem z motnjami v duševnem razvoju in avtizmom, so se morali prilagoditi novim razmeram in uvesti pouk na daljavo. "Takšna oblika pouka je vsekakor izziv za naše učence, podobno kot za vse druge. Na sledenje pouku v tem primeru vpliva bistveno več drugih dejavnikov kot pri rednem pouku v šoli, na primer raba IKT tehnologije, različne zmožnosti za komunikacijo, družinska situacija, podpora staršev in drugo," je za STA povedal ravnatelj centra Matej Rovšek.
Kot je pojasnil, njihovi učenci praviloma rabijo več podpore pri delu, več ponavljanja in utrjevanja znanja, spodbude in predvsem ustrezne tehnike poučevanja. Eden temeljnih ciljev kurikuluma v programih, ki jih izvajajo, je učenje t. i. prilagoditvenih spretnosti, ki so povezane z učenjem samostojnosti. Eni so tu uspešnejši, drugi rabijo podporo vse življenje. Tako je tudi v tej situaciji učenja na daljavo, je dejal.
Za nekatere učence tak način poučevanja predstavlja celo prednost in se v pouk vključujejo celo bolj, kot se sicer v šoli. Pojavljajo se nove učne priložnosti, oblike komunikacije, učenja smiselne rabe tablic in računalnikov. Večina učiteljev po navedbah Rovška poroča o izjemni odzivnosti učencev in njihovemu prizadevanju, da napredujejo. A jih skrbijo nekateri, ki se zaradi objektivnih razlogov slabo odzivajo.
Prilagajanje na t. i. novo normalnost je pri določenih učencih po besedah Rovška dolgotrajen proces. Za učence s pridruženo avtistično motnjo to pomeni popolno spremembo dnevne rutine, okolja in oblik komuniciranja. "Dlje časa rabijo za adaptacijo na nove razmere. Za druge učence predstavlja izziv uporaba računalnikov in tablic. Za tiste, ki jih niso imeli, je center nabavil 40 računalnikov in tablic," je dejal.
Ob tem je poudaril, da se s posebnimi izzivi soočajo tudi otroci iz družin z več otroki, družin, ki živijo v slabih materialnih pogojih za učenje doma, in družin, kjer starši otrokom ne zmorejo nuditi zadostne ali ustrezne podpore. "Situacija je pri vsaki družini drugačna. Starši, ki so doma, usklajujejo delo, ki ga terja družinski vsakdan s podporo učenju na daljavo za svojega otroka. Tam, kjer starši delajo od doma, je še bolj naporno, saj usklajujejo tri delovna področja: družinska opravila, delo za službo in podporo otroku s posebnimi potrebami," je opozoril.
"Šola in učitelji se morajo zavedati, da staršev ne smejo postavljati v vlogo učitelja, učenje na daljavo pa je treba zasnovati tako, da so starši čim manj obremenjeni," je poudaril. Rovšek je sicer prepričan, da bi taka oblika šolanja na dolgi rok lahko poglobila socialne razlike oziroma bi šola padla na izpitu pravičnosti.
V začetku pouka na daljavo so se učitelji praviloma usmerili na blaženje situacije, šokov ter tesnob učencev in staršev, podpora je bila individualizirana. Pomoč pri prilagajanju na novo situacijo se je po njegovi oceni obrestovala. Spomnil je, da je v pripravi anketa za učitelje, ki bo pokazala tudi njihove predloge za ocenjevanje na daljavo.
"To bo vsekakor izjemen izziv za naše šolstvo, saj gre za občutljivo temo, ki je povezana z reprodukcijo neenakosti šolskega sistema, s katero imamo tudi sicer kar nekaj problemov," je še dodal Rovšek.
