Kot sta v današnjem sporočilu za javnost zapisala sindikata, se je onemogočanje Opare Krašovec na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko začelo z izključitvijo iz stabilno financirane programske skupine, ker ni pristajala na to, da si vodja prilašča soavtorstvo pri njenih člankih.
Njen primer po mnenju sindikatov uči, da bi morala biti uporaba javnih sredstev, ki jih univerza prejema za raziskovalno področje, bolj skladna z etičnimi načeli, transparentna in odvisna od dejanskega prispevka posameznikov.
Skrajno problematičen se jim zdi pojav vzporednih hierarhij in središč odločanja, saj se ključni odločevalci na agenciji za raziskovalno dejavnost v nekaterih primerih po navedbah sindikatov celo "personalno" ujemajo z vodji t. i. programskih skupin na univerzah in inštitutih.
Kot zgovoren primer so navedli člen pravilnika, po katerem vodje programske skupine ni mogoče zamenjati brez njegovega soglasja. Zato po njihovem mnenju ne preseneča, da se je ob nekaterih preteklih primerih, ko je bila kakšna programska skupina izjemoma ukinjena, kot je primer Marko Noč, pojavil celo sum političnih ozadij.
Torkov pogovor z rektorjem ljubljanske univerze Igorjem Papičem in dekanom fakultete za elektrotehniko Gregorjem Dolinarjem, ko je Opara Krašovec podpisala dogovor o vrnitvi na delovno mesto, so v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam in VSŠ razumeli kot zagotovilo, da bo univerza odslej spoštovala vlogo sindikalnih zaupnikov.
