Poročilo izpostavlja izjemne dosežke za otroke v preteklih treh desetletjih. Ti so po oceni Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) dokaz, da se življenje otrok lahko izboljša, če obstajata politična volja in odločnost, so zapisali v Slovenski fundaciji za Unicef.
"V zadnjih treh desetletjih je bil dosežen velik napredek, saj vse več otrok preživi ter živi bolje in bolj zdravo," je dejala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. "Poleg nenehnih izzivov na področju zdravja, prehrane in izobraževanja pa so otroci dandanes soočeni z novimi grožnjami, kot so podnebne spremembe, spletne zlorabe in nasilje. Le z inovacijami, novimi tehnologijami, politično voljo in večjimi vlaganji bomo lahko vizijo konvencije o otrokovih pravicah spremenili v resničnost za vse otroke vsepovsod," je pozvala ob objavi poročila.
Konvencija je po njenih besedah na razpotju med preteklimi dosežki in njenim potencialom za prihodnost. Po njenih besedah je treba obnoviti zaveze za uresničevanje otrokovih pravic, odločno ukrepati in prevzeti odgovornost. "Morali bi prevzeti navdih mladih, ki se zavzemajo za svoje pravice, kot še nikoli doslej. Ukrepati moramo zdaj - odločno in ustvarjalno," je poudarila.
Globalna stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, se je od sprejetja konvencije zmanjšala za približno 60 odstotkov. Delež otrok, ki ne hodi v osnovno šolo, se je zmanjšal z 18 na osem odstotkov. Vendar pa poročilo poudarja, da napredek ni enakomerno razporejen. V državah z nizkimi in srednjimi dohodki je verjetnost, da bo otrok iz najrevnejših gospodinjstev, mlajši od pet let, umrl zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti, dvakrat večja kot pri otrocih iz najpremožnejših gospodinjstev, izhaja iz poročila.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je le polovica otrok iz najrevnejših gospodinjstev v Podsaharski Afriki cepljena proti ošpicam v primerjavi s 85 odstotki otrok iz najpremožnejših gospodinjstev. Kljub globalnemu upadu otroških porok so dekleta iz najrevnejših družin danes v nekaterih državah tudi bolj ogrožena kot leta 1989.
Revščina, diskriminacija in marginalizacija še naprej ogrožajo milijone najbolj ranljivih otrok. Oboroženi spopadi, naraščajoča ksenofobija ter svetovna begunska in migrantska kriza imajo uničujoč vpliv na svetovni napredek.
Podnebna kriza močno ogroža otroke. Hitre spremembe podnebja prispevajo k širjenju bolezni, povečujejo intenzivnost in pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in ustvarjajo negotovost, povezano s hrano in vodo. Brez takojšnjega ukrepanja bodo posledice za otroke še hujše, izhaja iz poročila.
Čeprav je cepljenih več otrok kot kadar koli prej v zgodovini, pa stopnja precepljenosti v zadnjem desetletju ostaja nespremenjena, kar ogroža dosežen napredek pri zdravju otrok. Stopnja precepljenosti proti ošpicam se ne povečuje od leta 2010, zaradi česar je ta smrtno nevarna bolezen v številnih državah vnovič izbruhnila. Lani je bilo zabeleženih skoraj 350.000 primerov ošpic, kar je vsaj dvakrat več kot leto prej.
Učni rezultati šolajočih otrok ostajajo slabi. Številni v okviru primarnega izobraževanja ne osvojijo osnovnih znanj in veščin, potrebnih za življenje v sodobnem svetu.
Poročilo z namenom, da bi pospešili napredek pri uresničevanju otrokovih pravic in se lotili odpravljanja zastojev na nekaterih področij, poziva k pridobivanju več kakovostnih podatkov, izvajanju že preizkušenih rešitev in ukrepov, večjemu vlaganju, vključevanju mladih v oblikovanje rešitev ter uporabo načel pravičnosti in enakosti spolov pri izvajanju programov za otroke. Poročilo poudarja, da so vsi ti elementi potrebni za spremembe. Vendar pa hitro spreminjajoči se svet zahteva tudi nove pristope pri soočanju z novimi priložnostmi in izzivi.
Unicef namerava v prihodnjih 12 mesecih izvesti globalni dialog o tem, kaj bo treba storiti, da obljube iz konvencije postanejo resničnost za vsakega otroka. Pogovor bo vključeval otroke in mlade, starše in skrbnike, izobraževalne in socialne delavce, skupnosti in vlade, civilno družbo, akademsko sfero, zasebni sektor in medije, so še zapisali v Slovenski fundaciji za Unicef.
Generalna skupščina Združenih narodov je konvencijo o otrokovih pravicah sprejela leta 1989. Opredelila je številne otrokove pravice, med njimi pravice do življenja, zdravja in šolanja in pravico biti slišan.
