Izhodišča nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030 so bila v ospredju tokratnega posveta. Kot je ugotavljal predstavnik andragoškega centra Peter Beltram, je bil eden od ciljev iztekajočega se desetletnega programa povečanje deleža odraslih med 25. in 64. letom v vseživljenjsko učenje s 14,5 na 19 odstotkov, dejansko pa je ta odstotek v zadnjih letih celo padal in je danes z 11,4 odstotka le malo nad evropskim povprečjem. Pri tem je vključenost v tovrstno izobraževanje najbolj padla v skupini starih med 25 in 34 let.
Prav tako bi se bilo treba lotiti zmanjšanja deleža odraslih z nedokončano štiriletno srednjo šolo. Zato pa so bili uspešni pri znižanju deleža starih med 15 in 64 let z nedokončano osnovno šolo, ki znaša le še 1,36 odstotka. Po drugi strani je vključenost v terciarno izobrazbo tudi glede na potrebe in zahteve delovnih mest nenormalno visoka, je še ugotavljal Beltram.
Med pomanjkljivostmi je predstavnik andragoškega centra izpostavil še nevključenost ranljivih skupin, vprašanje priznavanja in potrjevanja pridobljenih znanj ter neusklajenost med potrebami trga dela in pridobljenimi veščinami.
Nov program bi zato po njegovem mnenju moral med drugim poskrbeti za uskladitev akcijskih načrtov za uresničevanje vseh sprejetih strategij ter na novo opredeliti cilje skupine, kazalnike in ciljne vrednosti. Prav tako bi bilo treba povečati delež sredstev iz nacionalnega proračuna za izobraževanje odraslih, nameniti večjo skrb kakovosti izvajanja programov, zagotoviti financiranje srednješolskega izobraževanja odraslih vnaprej ter mobilizirati socialne partnerje za izboljšanje pogojev izobraževanja zaposlenih.
Katja Dovžak z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je poudarila, da so ustanovili delovno skupino za pripravo strokovnih podlag za nov nacionalni program, ki bo poleg odločevalcev zajela tudi predstavnike občin, sindikatov, nevladnih organizacij itd. V pripravo nacionalnega programa bo poleg tega vključenih kar devet ministrstev.
Dovžakova je opozorila tudi na izziv, kako pri odraslih izboljšati matematične in besedilne spretnosti, ki so tudi po opozorilih OECD temelj za razvoj ostalih spretnosti.
Težave naše države na področju izobraževanja odraslih je priznal tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki je popoldne nagovoril udeležence posveta. Pri tem je povzel ugotovitve OECD, da imamo na tem področju razdrobljen sistem, težave pa imamo tudi pri povezovanju z gospodarstvom in med posameznimi resorji.
Ob tej je Pikalo poudaril, da moramo na področju izobraževanja odraslih narediti mnogo več, saj gre za osebe, katerih družbeni potencial ni v celoti izkoriščen, hkrati pa bodo še več let na trgu dela.
