Med delovno aktivnimi mladimi jih je največ, 104.000, delalo v podjetjih ali organizacijah, sledilo je delo prek študentskega servisa (31.000). Med dekleti jih je največ (24.000) delalo v storitvah in trgovini, največ fantov (23.000) pa v poklicih za neindustrijski način dela (na področjih gradnje in vzdrževanja zgradb, oblikovanja kovin in podobno).
Med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 odstotkov delo za določen, 54 odstotkov pa za nedoločen čas. Med vsemi zaposlenimi je bilo to razmerje precej drugačno: 16 odstotkov vseh zaposlenih je imelo zaposlitev za določen, 84 odstotkov pa za nedoločen čas, so sporočili iz državnega statističnega urada (Surs).
Med mladimi je bilo lani 16.000 brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je bila devetodstotna in je bila za skoraj štiri odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
Povprečna mesečna bruto plača mladih v starostni skupini od 15 do 29 let je v letu 2018 znašala skoraj 1300 evrov bruto ali približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih v Sloveniji.
Lani je bila stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci 13,3-odstotna, med mladimi pa nekoliko nižja (11,7-odstotna). Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je bila med mladimi najvišja. Na lestvici od nič do deset so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1. Povprečna ocena za vse starostne skupine je bila 7,3. Z življenjem so bili najmanj zadovoljne osebe, stare 65 let ali več (6,7).
Mladim v Sloveniji je sicer veliko bližja uporaba namiznega, prenosnega ali tabličnega računalnika ter interneta kot starejšim, čeprav se tudi med starejšimi zvišuje delež tistih, ki uporabljajo računalnik in/ali internet. Po podatkih za leto 2017 je računalnik v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem uporabljalo 97 odstotkov mladih (od 16 do 24 let), medtem ko je bil delež v celotni populaciji (od 16 do 74 let) nekoliko manjši (79 odstotkov).
Podobno je tudi pri izobraževanju oz. pridobivanju znanj s področja uporabe računalnikov, programske opreme ali aplikacij. Lani se jih je med osebami, starimi od 16 do 74 let, nekaj več kot četrtina v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem na različne načine izobraževalo: brezplačno na internetu, na delovnem mestu in plačljivo izobraževanje.
Med mladimi (od 16 do 24 let) je bil ta delež 44-odstoten. Med državami članicami EU se je tako Slovenija uvrstila na tretje mesto, za Finsko (73 odstotkov) in Češko (48 odstotkov). Najnižji delež so zabeležili na Cipru, devet odstotkov, medtem ko je bilo povprečje v EU 22 odstotkov, so še sporočili s Sursa.
