Če se študentje odločijo za najem celotne garsonjere ali denimo enosobnega stanovanja z zasebno kopalnico in kuhinjo, pa se cena giblje med 400 evri za stanovanje na robu mesta in do 700 evrov za stanovanje znotraj obroča ljubljanske obvoznice, je razvidno iz oglasov na nepremičninskih portalih. Večina stanovanj, ki se sicer nesubvencionirano oddajajo na nepremičninskih portalih, je polno opremljena in ponuja vsaj dve ležišči, tako da se znesek najemnine, če se tako dogovorijo študenti, lahko deli na vsaj dva.
Cene tržnih najemnin stanovanj v Kopru so nekoliko nižje kot v Ljubljani, saj je denimo za garsonjero treba mesečno odšteti 300 evrov, za sobo pa okoli 200 evrov.
Za zasebnike, ki se odločijo za oddajanje sob študentom subvencionirano, pa ločeni razpis sicer določa, da v stanovanje ne smejo sprejeti več kot šest študentov. Prostori morajo biti primerni za njihovo bivanje, so pa pogoji za bivanje, ki jih določa razpis, precej minimalni. Zahtevana oprema so tako miza, stol, postelja in omara, možnost internetne povezave, kuhinja za pripravo manjših obrokov ter toaletni prostori. V razpisu je zapisano še, da mora biti stavba stanovanja ustrezno vzdrževana, stanovanje mora imeti dovod električne energije in ogrevanje skladno s predpisi ter vzdrževana red in čistočo v pomožnih prostorih.
Kot je še zapisano v razpisu za zasebnike, mora biti najemnina, da je lahko subvencionirana, pri zasebnikih najmanj 60 evrov. Višina subvencije za bivanje pri zasebnikih sicer znaša 32 evrov.
Stanovanja in sobe pri zasebnikih večinoma ustrezajo razpisnim pogojem, nekateri študentom ponujajo tudi pralni stroj in balkon. Tudi sicer v Zavodu Študentski domovi Ljubljana od študentov, ki bivajo pri zasebnikih, skoraj ne dobijo pritožb, je povedal Igor Brlek iz Študentskih domov Ljubljana. "V zadnjih petih smo imeli uradno eno pritožbo, pa še v tem primeru je šlo za spor med samimi lastniki stanovanja, v katerem so bivali študentje. V večini primerov si študentje, če niso zadovoljni z bivanjem pri določenem zasebniku, poiščejo drugega stanodajalca," je še dodal.
Za prihajajoče študijsko leto pa je zavod ustanovil tudi komisijo, ki bo preverjala pogoje bivanja pri zasebnikih, saj so se razmere na trgu v zadnjih dveh letih spremenile, so še poudarili v zavodu.
Tudi na Študentsko organizacijo Univerze (ŠOU) v Ljubljani oziroma na njihov zavod Študentska svetovalnica se na letni ravni s pritožbami glede neustreznosti stanovanj obrne vedno manj študentov. Kot opažajo, je to posledica medsebojnega obveščanja študentov glede posameznih najemodajalcev in stanovanj prek socialnih omrežij. Kot primer pritožbe v zadnjih letih so navedli, da so se študentje nanje obrnili zaradi nezadostnega ogrevanja stanovanja pozimi ali zaradi nenapovedanih prihodov in obhodov lastnice, ki je oddajala ležišča študentom.
V ŠOU sicer zaznavajo, da je bilo v zadnjem letu študentov, ki koristijo subvencijo pri zasebniku, manj. Kot so sporočili za STA, se zasebniki in študentje za subvencijo odločajo vse manj, saj so te zelo nizke in višina ne odtehta potrebnih birokratskih postopkov.
Za subvencionirano bivanje študentov pri zasebnikih v Ljubljani in na Primorskem je sicer na voljo po 600 ležišč, v Ljubljani je od tega 420 mest za sprejem in 180 mest za podaljšanje bivanja. V Mariboru ministrstvo ne razpisuje mest pri zasebnikih, še piše v razpisu.
