Potrebna je uredniška zavest, da bi presegli stereotipe, je dejala Mojca Pajnik, ki je skupaj z Lutharjevo uredila zbornik z naslovom Mediji in spol ter podnaslovom strukture in prakse neenakosti in so ga predstavili na simpoziju.
V Sloveniji tako kot povsod v Evropi delež novinark, voditeljic in urednic raste, kar pa zelo malo pove o spolni diferenciaciji v medijski industriji, je v predstavitvi svojega prispevka poudarila Lutharjeva. Preveliko zanašanje na zgolj številčna razmerja po njenih besedah popači pravo sliko. Feminizacija novinarskega poklica namreč sama po sebi ni kazalnik manjše spolne diferenciacije v poklicu. Nasprotno, lahko je neposredno povezana po eni strani s prekarizacijo novinarskega poklica, po drugi strani pa z njegovo komercializacijo, je izpostavila.
Analiza, ki jo je predstavila Pajnikova, je pokazala na udomačeni feminizem, ko se ženske v medijih taktično prilagajajo tako, da dokazujejo enakovredne sposobnosti. Zlijejo se s prevladujočo kulturo in zanikajo seksizem. Naučijo se govoriti in delovati tako, da postane spol neviden, je dejala. Na komercialnih televizijah po njenih besedah bolj izpostavljajo spolno privlačnost. Tam se zdi po njeni oceni dogma, da morajo prevladovati privlačni mladi ženski obrazi, še bolj usidrana kot na javni televiziji.
Ko novinarke ne ustrezajo idealu ženskega televizijskega obraza, jih potisnejo za kamere, je ugotovila. Če se odločijo za alternativno strategijo in se prilagajajo moški kulturi, jih po njenih besedah označijo za preveč moške in neženstvene.
Obstajajo vzorci, ko se žensko denimo potiska v tradicionalne vloge, povezane s čustvenostjo in melodramatizacijo, je pojasnila za STA. Nekatera področja pa so razumljena kot ženska področja, denimo sociala in zdravje, je dodala.
Majda Hrženjak se je v svojem prispevku na simpoziju osredotočila na prekarizacijo v novinarstvu. Samozaposleni novinarji in novinarke v zasebnih medijih po njenih besedah ponotranjijo podjetniško logiko, da je treba delati veliko in da morajo biti razpoložljivi v vsakem času. Takšnemu načinu dela se po njenih besedah lažje prilagodijo moški. Maskulizirani vzorci v novinarstvu se krepijo, čeprav je žensk v njem več, je ugotovila. Po njenih besedah novinarke neredko prestavljajo materinstvo na poznejša leta ali pa se mu celo odpovejo.
Področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja pa sta obravnavali Živa Humer in Mojca Frelih. Glede na intervjuje, ki sta jih izvedli, sta zaključili, da materinstvo lahko novinarki pomeni veliko oviro. "Če ne bo prišlo do ustreznih sprememb, bo novinarkam delo še bolj oteženo ne le zaradi skrbi za otroke, ampak tudi za starše," je poudarila Humerjeva.
