Vladna ponudba naj bi bila vredna 234 milijonov evrov, kar bi realizirali v treh letih. Večini zaposlenih nad 26. plačnim razredom bi dvignili plače za dva plačna razreda, za tri pa tistim z magisterijem znanosti, doktoratom in specializacijo. Iz zvišanja bi izvzeli zdravnike, funkcionarje, direktorje in ravnatelje. Izplačilo napredovanj v plačne razrede in nazive bi trajno zamaknili na december, delovno uspešnost pa bi odmrznili šele 1. oktobra 2020.
Na sindikalni strani so po torkovih pogajanjih kot eno problematičnih točk izpostavili, da vladni predlog v nasprotju s tistim iz marca, ko so bila pogajanja s prejšnjo vlado prekinjena, ne vključuje najslabše plačanih, torej tistih do 26. plačnega razreda. Zapletlo pa se je tudi pri zahtevi po vrnitvi osmih odstotkov plače, ki so bili javnim uslužbencem z znižanjem vrednosti plačnih razredov vzeti v času krize leta 2012.
Kot poudarja Počivavšek, je bila ta stavkovna zahteva na mizi tudi marca in so se s prejšnjo vlado dogovarjali, da bi jo reševali s posebno formulo, ki bi začela delovati leta 2020. Finančni učinki, kakršnekoli bi ta formula že prinesla, pa ne bi bili realizirani naenkrat, pravi.
Na vladni strani pa opozarjajo, da sindikalni predlogi bistveno presegajo finančni okvir 306 milijonov evrov, za kolikor naj bi se uskladili marca. Vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar je v torek sicer poudaril, da je to prvi vladni predlog in se bodo s sindikati še pogajali. A časa ni več veliko, za začetek decembra je namreč napovedan nov stavkovni val.
