"Šolski sistem enostavno ne dohaja potreb gospodarstva. Stroka, ki jo imamo, pa nam odhaja v tujino in moramo nekaj narediti, da jo zadržimo, med drugim tudi na področju davčnih in drugih obremenitev, ki niso ravno v prid temu, da človek ostane v Sloveniji," je povedala. "Če ne bomo tega naredili v času konjunkture, bomo v slabši kondiciji kasneje, ko se bodo svetovni trgi začeli zapirati. To je za nas ključnega pomena, saj naše gospodarstvo rešuje izvoz," je dodala.
Od nove vlade pričakuje dodatne spodbude za gospodarstvo, kar bi lahko pomembno utrdilo trenutno ugodne gospodarske razmere tudi v Štajerski regiji. "Ne samo da razmišljamo, kako bi ta velik proračun, ki ga imamo zdaj, porabili za javno upravo, ampak moramo razmišljati tudi o tem, kako še dodatno spodbuditi gospodarstvo v smeri novih investicij, razvoja in raziskav. Na tem segmentu je treba več delati, ker bomo v bistveno boljši kondiciji kasneje, ko bomo morali delati strukturne spremembe," je prepričana Podgornikova.
V imenu vlade je na pogovoru, ki je potekal v sredo zvečer v Mariboru, sodelovala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki vidi priložnost za razvoj tudi v kmetijstvu. "Štajerska je območje, kjer ima kmetijstvo velik pomen," je dejala.
Ker je bil to njen prvi delovni obisk v tej regiji v vlogi ministrice, je predstavila ključne prioritete delovanja v prihodnjih štirih letih. Med njimi so povečanje samooskrbe z varno, kakovostno in lokalno pridelano hrano, znanega porekla in nadaljnjo promocijo lokalno pridelane hrane.
"Pomembno bo povečati dodano vrednost kmetijskih in živilskih proizvodov, obenem pa zagotoviti korektne odnose vzdolž celotne verige preskrbe s hrano, krepiti partnersko sodelovanje med posameznimi akterji v verigi in povečati njihovo konkurenčnost," je prepričana.
Matjaž Turinek s kmetije Zlate misli jo je opozoril na pomen, ki ga imajo za razvoj kmetij možnosti črpanja državnih ali evropskih sredstev, saj sicer težko izvajajo nujno potrebne investicije. Ob tem jo je pozval, naj država pospeši in poenostavi razpisne postopke, saj jim ti močno otežujejo delo.
Pivčeva, ki je pred zasedbo ministrskega položaja vrsto let delala v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj, je s to težavo seznanjena in se je tudi zaveda. "Visoka prioriteta je zmanjšanje takšnih administrativnih ovir. Po mojih ocenah je črpanje evropskih sredstev nekoliko slabše prav zaradi tega, ker tistim, ki so ta sredstva namenjena, nalagamo prevelika bremena," je dejala.
Eden od poslušalcev pogovora, ki ga je povezoval novinar Financ Borut Hočevar, je izpostavil neizkoriščene možnosti namakanja kmetijskih površin na Dravskem in Ptujskem polju. Tudi za to naj bi bili krivi dolgi administrativni postopki, pa tudi domnevno visoke cene uporabe rečne vode. Tudi na tem področju je Pivčeva obljubila premike. "Zadevo bomo skrbno preučili, ker je glede na podnebne spremembe ključnega pomena," je dejala.
Ministrica je izpostavila še pomen pogajanj o novem vsebinskem in finančnem okvirju prihodnje skupne kmetijske politike EU v obdobju 2021-2027. V tem okviru bo poleg pogajanj na ravni EU v Bruslju po njenih besedah pomembno tudi oblikovanje nove strategije prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja. Ta bo namreč predstavljala podlago za učinkovito ciljno usmerjeno črpanje sredstev v prihodnji finančni perspektivi.
