Razširjeni program v osnovnih šolah obsega neobvezne izbirne predmete, učno pomoč učencem, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje in jutranje varstvo.
S predlaganimi spremembami, ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo, bi spremenili predvsem način izvajanja podaljšanega bivanja, ki ne bi bilo več zgolj golo varovanje otrok, ampak tudi izvajanje pedagoške dejavnosti. V času podaljšanega bivanja bi tako obravnavali tri sklope vsebin - gibanje in zdravje, kulturo in tradicijo ter vsebine iz življenja in dela osnovne šole. Pri je predvidena tudi pomembna novost, da starši po otrok v šolo več ne bi smeli prihajati kadar koli, ampak le med posameznimi sklopi.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter zavodu za šolstvu so najprej predvideli, da bi se v poskusno izvajanje spremenjenega razširjenega programa vključilo 175 šol. Od teh bi 155 izvajalo zgolj del spremenjenega programa, 20 pa v celoti, v kar bi vključili tudi poučevanje obveznega drugega tujega jezika v 7. razred in obveznega prvega tujega jezika v 1. razred. Do 20. junija, ko so morale šole dokončno potrditi svoje sodelovanje, je od poskusa odstopilo 23 šol. Tako bo jeseni del spremenjenega razširjenega programa poskusno izvajalo 134 šol, celoten spremenjen program vključno z dodatnimi urami tujega jezika pa 18 šol, so za STA potrdili na zavodu za šolstvo.
Predsednika združenja ravnateljev in zveze aktivov staršev opozarjata na nejasnosti
V Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije ter v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije medtem opozarjajo na nekatere anomalije in nejasnosti.
Predsednik zveze aktivov svetov staršev Anton Meden med drugim opozarja, da so morali starši soglasje za sodelovanje njihovih otrok pri poskusu dati na hitro tik pred koncem šolskega leta, in še to na slepo oziroma zgolj na podlagi ustnih predstavitev šol. Opozarja namreč, da uradnega vsebinskega dokumenta o tem, kako naj bi potekale spremembe, ni. "Obstaja le sklep ministrice za izobraževanje, da se gre v omenjeni poskus, medtem ko nam vsebinskega dokumenta o spremembah še ni uspelo dobiti, prav tako tak dokument še ni bil sprejet na strokovnem svetu za splošno izobraževanje," je dejal za STA.
Zanimivo tudi je, da nekega posebnega normativa o tem, koliko staršev mora podpisati soglasje, da se lahko šole vključijo v poskus, ni, kar potrjujejo tudi na zavodu za šolstvo. A pri tem zagotavljajo, da to ne pomeni, da je za zadostovalo zgolj soglasje manjšega števila staršev. Neuradno je sicer slišati, da so starši soglasja za spremenjeni razširjeni program povečini dali, ne pa tudi za poučevanje dodatnih ur tujega jezika. Soglasja naj ne bi dali predvsem starši romskih otrok, ki so mnenja, da bo na ta način njihov otrok le še dodatno obremenjen.
Starši, ki soglasja niso podali, imajo sicer po navedbah zavoda za šolstvo možnost izobraževanja svojih otrok v drugem oddelku ali prešolanju na drugo šolo. Če šola nima možnosti, da bi se otrok izobraževal v drugem oddelku na šoli, pa šola ne more pristopiti k izvajanju poskusa.
Predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Gregor Pečan slednje ocenjuje kot "veliko neumnost". "Otroci niso številke, ampak živi ljudje. Če so na neko šolo vpisani, jo imajo pravico obiskovati. Če se s spremembami razširjenega programa ne strinjajo, potem imajo pravico, da kljub temu svojo šolo še naprej obiskujejo po programu, v kakršnega so jih vpisali starši, šola pa mora za to tudi poskrbeti," pravi. Meden pa dodaja, da gre za nekakšen fini pritisk na starše, naj soglasje vendarle dajo.
Pečan opozarja, da bo rešitev, da se v izvajanje vključijo zgolj otroci, za katere so starši dali soglasje, prinesla težave predvsem pri financiranju. "Če se polovico staršev otrok v enem oddelku odloči, da njihov otrok ne bo obiskoval spremenjenega razširjenega programa, bo treba oddelek v popoldanskem času razdeliti na dva oddelka, pri čemer bo v enem razširjeni program potekal po starem, v drugem pa po novem, za kar pa ni zagotovljenega denarja, saj bo ministrstvo financiralo zgolj en oddelek," opozarja.
Na zavodu pa ob tem mirijo in pravijo, da določbe o vključitvi otrok v druge oddelke in prešolanju, če starši soglasja ne dajo, ne bodo pomenile, da za takšne otroke ne bo primerno poskrbljeno. Kot pravijo, bodo ti otroci v času, ko bo v njihovem matičnem oddelku potekal spremenjeni razširjeni program, vključeni v drug oddelek, kjer bo program potekal po starem, ali pa v bodo program obiskovali v kakšnem drugem, alternativnem terminu.
Nekatere spremembe naj bi bile vendarle potrebne
Kljub vsem pomislekom pa tako Pečan kot Meden menita, da so določene spremembe pri razširjenem programu vendarle potrebne, po mnenju Pečana celo nujne. "Podaljšano bivanje se je v zadnjih letih spremenilo zgolj v golo varstvo, brez možnosti zasledovanja pedagoških ciljev. Tudi poučevanje neobveznih izbirnih predmetov je postalo organizacijsko nevzdržno, saj lahko takšno poučevanje združuje tri generacije otrok. Pri tem se zgodi, da tretjina predmet posluša prvič, tretjina drugo leto, tretjina pa tretje leto. Prti takšnem načinu poučevanja si ne moremo obetati nobenega pedagoškega izplena," je dejal.
Smiseln se mu zdi tudi predlog, da starši po otroke v podaljšano bivanje več ne bi mogli prihajati kadar koli. Trenutna možnost namreč moti delo v podaljšanem bivanju, prav tako je treba zaradi tega nenehno spreminjati skupine in vsebine, pravi.
Na koncu pa še opozarja, da se s pripravami na poskusno uvajanje sprememb močno zamuja. "Če bi stvari potekale, kot bi morale, bi bile že junija zaključene vse priprave, kar pomeni, da bi bili dokončani vsi izvedbeni načrti, podana vsa navodila in razčiščene vse dileme, vključno glede financiranja. Ta trenutek pa temu še zdaleč ni tako," dodaja. Skupaj z Medenom napoveduje, da bodo tudi zaradi tega še precejšnje težave.
