Po podatkih Evropske mreže za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice v večini držav EU beležijo pomanjkanje učiteljskega kadra, saj je učiteljski poklic za mlade vse manj privlačen, pri čemer kot enega od razlogov navajajo tudi učiteljske plače. Slovenija je nasprotno po ugotovitvah omenjene evropske mreže država, ki se sooča s presežkom učiteljev.
Slednje opažajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer zaznavajo, da se želi na področju vzgoje in izobraževanja v zadnjih letih zaposliti nekajkrat več kandidatov, kot je zanje razpoložljivih delovnih mest.
Njihovim opažanjem pritrjuje statistika zavoda za zaposlovanje. Slednja pravi, da je bilo konec februarja 2008 v evidenci brezposelnih oseb registriranih 751 učiteljev s šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe, konec februarja letos pa 1130.
Natančnega odgovora, zakaj je temu tako, na ministrstvu nimajo, prav tako ne želijo špekulirati s tezo, da je za to morda krivo preveliko število razpisnih mest na obeh pedagoških fakultetah. Kot namreč pravijo, število učiteljev ni odvisno od števila razpisanih študijskih mest na pedagoških fakultetah, saj je mogoče učitelj postati po končanju številnih študijskih programov po dodatni pridobitvi potrebnih pedagoških znanj. Opažajo pa, da se je zanimanje za polic v času gospodarsko-finančne krize povečalo, kar pripisujejo "privlačnosti zaposlitve".
Med drugim preveč učiteljev telesne vzgoje in razrednega pouka
Če je po nekaterih podatkih učiteljev v Sloveniji preveč, pa je predvsem iz prakse zaznati, da določenih profilov učiteljev primanjkuje. Na ministrstvu za izobraževanje uradnih podatkov o tem, katerih učiteljev je v Sloveniji preveč in katerih primanjkuje, nimajo, na podlagi odzivov šol, učiteljev in drugih pa ocenjujejo, da primanjkuje predvsem učiteljev za otroke s posebnimi potrebami. Ocenjujejo tudi, da bo v prihodnje pomanjkanje učiteljev strokovnih predmetov.
Navedbam ministrstva pritrjujejo tudi podatki zavoda za zaposlovanje. Po teh je bilo leta 2008 v evidenci brezposelnih med učitelji prijavljen največ učiteljev telesne vzgoje (92), sledili so učitelji razrednega pouka (88) ter učitelji slovenščine in zgodovine (po 64). Konec februarja letos je bilo med učitelji na zavodu za zaposlovanje prijavljenih največ učiteljev razrednega pouka (122), slovenščine (99) in likovne pedagogike (96).
In kaj pravi praksa? Kot je za STA povedal pomočnik ravnatelja Elektrotehniško računalniške srednje šole in gimnazije Ljubljana (Vegova Ljubljana) Igor Vulič, je njihova šola po osmih letih, ko praktično ni bilo novega zaposlovanja, v zadnjem času objavila več razpisov za nove zaposlitve. Iskali so učitelje za splošne izobraževalne premete, kot so slovenščina, angleščina, matematika, športna vzgoja, geografija in zgodovina. Težav s številom prijavljenih niso imeli, saj je teh profilov učiteljev po njegovih besedah na trgu ogromno.
"Imamo pa nasprotno zelo velike težave, ko gre za učitelje strokovnih predmetov. Letos smo objavili dva razpisa za učitelja računalništva in elektrotehnike, a prijav ni bilo," je dejal.
Ko sicer preko razpisa ne dobijo kadra, si po njegovih besedah pomagajo s projektom Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja ministrstvo za izobraževanje. Preko njega zaposlijo mlade učitelje brez izkušenj, ki nato po izteku programa v večini primerov ostanejo na šoli.
Zaposljivost učiteljev se v zadnjih letih izboljšuje
Da primanjkuje predvsem učiteljev strokovnih predmetov, posredno potrjuje vsakoletna anketa, ki jo med svojimi diplomanti izvaja pedagoška fakulteta v Ljubljani.
Na omenjeni fakulteti so po besedah rektorja Janeza Vogrinca zadnjo anketo izvedli decembra lani, zajela pa je vse diplomante, ki so pri njih diplomirali v letih od 2014 do 2017. V anketi so diplomante spraševali, ali so že dobili službo. Glede na odgovore so najbolj zaposljivi diplomanti logopedije in surdopedagogike (zaposleni so bili vsi, ki so sodelovali v anketi), sledijo diplomanti specialne in rehabilitacijske pedagogike (zaposlenih jih je bilo 99 odstotkov), socialne pedagogike (91 odstotkov) in razrednega pouka (90 odstotkov). Nato sledijo diplomanti predšolske vzgoje (84 odstotkov), tiflopedagogike (80 odstotkov), likovne pedagogike (78 odstotkov) in dvopredmetni učitelji matematike, računalništva, fizike, tehnike, gospodinjstva, biologije in kemije (po 78 odstotkov).
Na splošno Vogrinc na podlagi podatkov iz ankete ugotavlja, da se zaposlitvene možnosti učiteljev v zadnjem času izboljšujejo. Na vprašanje, ali so zaposleni, je namreč odgovorilo 83 odstotkov diplomantov, medtem ko je anketi leto prej pritrdilno odgovorilo 78 odstotkov sodelujočih.
Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo v šolskem letu 2008/09 v osnovnih šolah zaposlenih 15.800 učiteljev, v srednjih pa 7200 (skupaj 23.000). V šolskem letu 2015/16 pa je bilo v osnovnih šolah zaposlenih 17.723 učiteljev, v srednjih pa 6290 (skupaj 24.013). Slednje pritrjuje temu, da se možnosti učiteljev, da se zaposlijo, izboljšujejo.
