Do vprašanja pogajanj in sklepanj dogovorov s sindikati javnega sektorja se je vladna služba za zakonodajo opredelila na prošnjo vlade. V mnenju pa je izpostavila, da bi izvajanje takšne bistveno nove politike na področju plač - z morebitnim predlaganjem nove zakonodaje - imelo dolgoročne ali trajne finančne posledice za državo in s tem tudi za kreiranje politik prihodnjih vlad s polnimi pooblastili.
Na podlagi navedenega služba meni, da ta pogajanja načeloma ne predstavljajo tekočega posla, "razen če bi se izkazalo, da je to potrebno, da se odvrnejo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države".
Kot so zapisali, zakon o stavki sicer določa, da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor, vendar pa je treba to določbo razumeti tudi v kontekstu opravljanja tekočih poslov. Navedeno po mnenju službe velja tudi za sindikate, "ki bi morali pri stavkovnih aktivnostih upoštevati bistveno spremenjene okoliščine, ki so posledica opravljanja zgolj tekočih poslov vlade".
V koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, sicer od vlade še vedno pričakujejo, da bo odločala o sklenitvi dogovora z njimi. Kot so sporočili v ponedeljek, so ji za to dali teden dni časa. Prepričani so, da ne le da pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev sodijo med tekoče posle, temveč bi si vlada glede na možne posledice stavkovnih aktivnosti tudi v času opravljanja tekočih poslov morala prizadevati doseči dogovor s stavkajočimi sindikati.
Vlada, ki od torka opravlja le še tekoče posle, se je sicer na današnji seji seznanila s sklepno informacijo o poteku pogajanj o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja. Povzemajo jo tudi v sporočilu za javnost. V njem so med drugim izpostavili dogovore, ki so bili sklenjeni v tem mandatu, ter navedli, da se je masa plač povečala za več kot deset odstotkov, posamezni javni uslužbenci pa za isto delo dobivajo za štiri do 20 odstotkov višjo plačo.
Med vsebinskimi področji, ki jih je vključeval zadnji vladni predlog iz 12. marca, so poleg odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov med drugim navedli tudi ukrepe, ki so bili uveljavljeni z zakonom za uravnoteženje javnih financ, plačilo ukrepanja ob vsakem času, normative in standarde v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter dodatek za demenco in dodatek za delo s citostatiki.
Je pa vlada v izhodiščih med drugim zavrnila pogajanja o višjem plačilu za delo v manj ugodnem delovnem času (delo na dan praznika in v nedeljo ter v nočnem času), uvedbo dodatka zaradi prepovedi članstva v političnih strankah, uvedbo pravice do jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe, uvedbo 13. plače, pa tudi sklepanje novih kolektivnih pogodb.
