V Janževem Vrhu pri Radencih rojena sestra je bila ustanoviteljica in prva vrhovna predstojnica redovne kongregacije šolskih sester Sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Kot druga od sedmih sester se je srečala z revščino v domačih skromnih razmerah in v slovenski župnijski šoli. Pri stricu v avstrijskem Deutschlandsbergu, ki je bil lastnik velikega posestva in pivovar, je postala skrbna in vestna gospodinja.
Ob rojstvu so ji nadeli ime Marija, leta 1844 pa so jo sestre v Algersdorfu sprejele v noviciat in ji dale ime Margareta. Izučila se je šivanja, ročnih del in izdelovanja cerkvenih oblačil.
Odločila se je za življenje skupnosti v Frančiškovem duhu in utemeljila duhovnost nove mariborske kongregacije. Ob njeni smrti 6. marca 1901 je bilo v kongregaciji 168 sester. Bila je prva Slovenka, ki je ustanovila kakšno redovno skupnost.
O njenem delu bodo v Mariboru razpravljali številni predavatelji, med njimi duhovniki Karel Gržan, Vinko Škafar in Avguštin Lah ter publicist Aleš Maver, v popoldanskem delu pa družinska terapevtka Polonca Majcenovič, sociologinja Sonja Bezjak, teolog Bogdan Kolar, zgodovinarji Stane Granda, Matjaž Klemenčič in David Hazemali, jezikoslovec Marko Jesenšek, vodja knjižnice na ljubljanski teološki fakulteti Fanika Vrečko, raziskovalka zgodovine slovenskega jezika Polonca Šek Mertük in Nina Ditmajer z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU.
