Kot so v nedavni javni izjavi izpostavili dekani treh slovenskih pedagoških fakultet, je naloga vzgojitelja in učitelja, da zna prepoznati učenca s posebnimi potrebami, mu zagotoviti ustrezno pomoč, že tudi preden je tako kategoriziran, in mu pomagati ter se odzivati na njegove probleme tudi v sodelovanju z drugimi strokovnjaki.
"Dejstvo je, da se ob tem, ko delamo z otroki s posebnimi potrebami, vedno znova srečujemo z novimi izzivi. Na nek način smo zelo podobni znanstvenikom, saj na začetku postavimo hipoteze in predvidimo tudi poti in cilje za tega otroka, a ko jim sledimo, se zna zgoditi, da morda nismo kdaj ubrali prave poti," je za STA opisala predsednica sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat.
Nove izzive lahko potem v nadaljevanju vnesejo v vzgojno-izobraževalno delo in otrokom s posebnimi potrebami na ta način po njenih besedah polepšajo življenje. Tudi učenci s posebnimi potrebami imajo namreč, kot pravi, želje in pričakovanja in mnogih verjetno ne morejo v popolnosti uresničiti, zagotovo pa prispevajo h kvalitetnejšemu življenju njih samih in tudi njihovih družin.
Poleg zahtevnega dela z učenci s posebnimi potrebami sindikaliste oz. učitelje in vzgojitelje boli odnos družbe oz. države do njihovega dela. "Za nek drug odnos do našega dela, kot ga trenutno kaže slovenska družba, in približek naših plačil ostalim plačilom delavcev v javnem sektorju, je potrebna modra in realna odločitev," je prepričana Horvatova.
Poudarila je, da jih država pušča na repu, ko razmišlja o tem, kateri poklici so pomembni in kateri so koliko vredni. Že v zahtevah na shodu ob svetovnem dnevu učiteljev oktobra lani so se spraševali, zakaj je učiteljevo delo manj vredno, manj odgovorno in manj pomembno od drugih.
Da je treba delo učiteljev in vzgojiteljev, ki delajo z učenci s posebnimi potrebami, ceniti in jim zagotoviti optimalne pogoje za opravljanje njihovega poklica in opravljeno delo tudi ustrezno ovrednotiti, so prepričani tudi na treh slovenskih pedagoških fakultetah v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Na nekatere očitke, da vzgojitelji in učitelji niso izobraženi za delo z otroki s posebnimi potrebami, pa so dekani pedagoških fakultet poudarili, da "vzgojitelji in učitelji v okviru študija pridobijo osnovno znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami in imajo potrebno znanje za izvajanje dobre poučevalne prakse, kar je ključno tudi za vzgojo in izobraževanje učencev s posebnimi potrebami, zato lahko svoje delo opravljajo kakovostno".
Ob prenovi študijskih programov so se na vseh pedagoških fakultetah zavedali, da morajo imeti vsi pedagoški delavci, če želimo v Sloveniji kakovostno udejanjiti načelo inkluzivne vzgoje in izobraževanja, osnovno znanje pri delu z učenci s posebnimi potrebami, zato so v študijske programe od šolskega leta 2009/10 vključili predmet s področja inkluzivnega izobraževanja.
