Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno po drugem odstavku 57. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in svobodno po prvem odstavku istega člena. Pravica do osnovnošolskega izobraževanja in pravica do omejene izbire šole je določena pod pogoji, ki so določeni v ZOsn, ob upoštevanju njegovih temeljnih določb.
ZOsn določa izjemo od prešolanja učenca s soglasjem staršev v tretjem odstavku 54. člena, in sicer lahko šola prešola učenca na drugo šolo tudi brez soglasja staršev zaradi vzgojnih razlogov, če kršitve pravil ogrožajo življenje ali zdravje učenca oz. drugih ali če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.
V takem primeru si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca pridobi mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, lahko pa tudi mnenje drugih inštitucij. Šola staršem vroči odločbo o prešolanju, v kateri navede tudi ime druge šole ter datum vključitve v to šolo. Tako je ravnala tudi osnovna šola v obravnavanem primeru, ker je učenec v šolskem letu večkrat kršil pravila šolskega reda, pravice drugih učencev in določbe ZOsn. V obrazložitvi sklepa o prešolanju je bilo izpostavljeno, da so njegova neprimerna ravnanja učencem in učiteljem onemogočala nemoten potek pouka in ostalih vzgojno izobraževalnih dejavnosti, nekatera pa celo ogrožala zdravje in varnost drugih učencev na šoli. Izrečeni so mu bili trije vzgojni opomini, ker pa so se kršitve nadaljevale, je učiteljski zbor osnovne šole sprejel sklep o prešolanju učenca. Ker se starši s prešolanjem niso strinjali, je šola najprej pridobila mnenje pristojnega centra za socialno delo, nato pa še soglasje za prešolanje otroka druge osnovne šole.
Pritožbena komisija osnovne šole je zavrnila neutemeljeno pritožbo staršev, zato sta sprožila upravni spor pred Upravnim sodiščem RS zaradi kršitve 54. in 60.č člena ZOsn, kršitve načel vzgojnega načrta osnovne šole, kršitev Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka in Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli. Slednji se je sicer uporabljal le do 31.8.2009, skladno z določbo 9. člena Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovni šoli (ta je veljal do 31.8.2012), torej v tem času sploh ni več veljal in je bilo sklicevanje tožnikov nanj brezpredmetno.
Starša sta vtoževala tudi povrnitev nematerialne škode v višini 2.000 evrov njunemu sinu, ker ga naj bi tožena stranka z izdajo odločbe stigmatizirala, prehod na novo šolo je bil zanj stresen, strah pa ga je bilo tudi vključitve v novo okolje. Tožnika sta trdila, da tožena stranka ni navedla ustreznih in konkretnih dokazov za svoje trditve, da so izpolnjeni pogoji iz prve ali druge alineje tretjega odstavka 54. člena ZOsn ter poudarjala, da kršitve niso bile takšne narave, da bi ogrožale življenje in zdravje učencev oziroma življenje drugih, obrazložitev sklepa pa naj bi vsebovala le enostranske opise dogodkov.
Upravno sodišče RS je v sodbi IV U 139/2011 obrazložilo, da sta stranki s tožbo zahtevali ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta, torej sta zahtevali izdajo ugotovitvene sodbe. Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-181/09, Up-860/09, Up-222/10, s katero je bila ugotovljena neskladnost Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) z URS, je do odprave ugotovljenega neskladja lahko tožnik s tožbo zahteval tudi ugotovitev, da je bil v svojih pravicah ali pravnih koristih prizadet z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba), pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe, s katero se zahteva odprava upravnega akta (izpodbojne tožbe), če je izkazal pravno korist. Ugotovljeno neskladje zakona je bilo odpravljeno z uveljavitvijo ZUS-1B, 15.1.2013, ki je spremenil 30. (primerjava člena pred in po spremembi) in 33. člen ZUS-1 (primerjava člena pred in po spremembi) ter dodal 64.a člen ZUS-1.
Tožbo tožnikov je Upravno sodišče RS zavrnilo, saj je bila po njegovi presoji izpodbijana odločitev organa prve stopnje pravilna in zakonita. Odločitev izpodbijanega sklepa je temeljila na ugotovitvi, da je učenec večkrat prekršil pravila šolskega reda, pravice drugih učencev in določbe ZOsn, kršitve so bile opisane in konkretizirane z navedbami začetnic otrok in opisom dogodkov, potrdile pa so jih tudi listine priloženega spisa. Prav tako je bilo razvidno, da so imeli starši možnost sodelovanja v postopkih. Po presoji sodišča navedeno zadošča za ugotovitev, da posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo treba izpeljati. Izpolnjeni so bili vsi razlogi za prešolanje učenca na drugo šolo brez soglasja staršev po določbah prve in druge alineje tretjega odstavka 54. člena ZOsn.
Sodišče je odločilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, in ker sodišče ni ugotovilo nezakonitosti izpodbijanega akta, niso bili podani pogoji za odločanje o zahtevku za povrnitev nematerialne škode v višini 2.000 evrov.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
