c S

Mladi pri prehodu v samostojnost soočeni s številnimi izzivi

12.08.2019 Letošnji mednarodni dan mladih bo opozoril na dostop do izobraževanja. Več kot polovica mladih v Sloveniji se izobražuje, delež terciarno izobraženih narašča. Pri prehodu iz izobraževanja v samostojnost pa se mladi soočajo s številnimi izzivi. Med bolj perečimi sta stanovanjska problematika in prehod iz izobraževanja na trg dela.

V začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 309.000 mladih, starih med 15 in 29 let, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Delovno aktivnih je bilo lani 161.000 mladih. 104.000 jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, 31.000 pa prek študentskega servisa. Med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 odstotkov delo za določen, 54 odstotkov pa za nedoločen čas. Med vsemi zaposlenimi je bilo to razmerje precej drugačno: 16 odstotkov vseh zaposlenih je imelo zaposlitev za določen, 84 odstotkov pa za nedoločen čas.

Med mladimi je bilo 16.000 brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je bila devetodstotna in je bila za skoraj štiri odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.

Povprečna bruto plača mladih je lani znašala 1300 evrov mesečno, to je približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji, kažejo podatki Sursa. Lani je bila stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije 13,3-odstotna, med mladimi pa nekoliko nižja (11,7-odstotna).

Mladi v Sloveniji pred številnimi izzivi, med bolj perečimi bivanjska problematika

Večina mladih je bila na splošno zadovoljna s svojim življenjem. Na lestvici od 0 do 10 so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1. Sicer je bila povprečna ocena za vse starostne skupine 7,3. Z življenjem so bile najmanj zadovoljne osebe, stare 65 let ali več (6,7).

Kljub temu je Mladinski svet Slovenije (MSS) opozoril na pesimizem pri reševanju težav pri osamosvajanju, ki se na določenih področjih ne zmanjšujejo, temveč celo povečujejo. Tudi zato bodo - kljub temu, da Združeni narodi letošnji dan posvečajo izobraževanju - sami izpostavili bivanjsko problematiko. Javnih stanovanj ni, tržna najemna stanovanja in stanovanja za nakup se izrazito dražijo, mladi večinoma nimajo možnosti pridobitve kredita, so zapisali za STA.

Kritični so tudi do centralizacije države. "Nimajo vsi mladi želje živeti v Ljubljani, vendar se zdi, da država s svojim delovanjem spodbuja izseljevanja iz podeželja," so navedli. Kot tretji izziv pa izpostavljajo pomanjkanje delovnih mest za višje izobražen kader in višanje ugleda poklicem, za katere je potrebna nižja stopnja izobrazbe.

Na MSS so sicer ocenili, da je današnja generacija mladih prva generacija po drugi svetovni vojni, ki bo živela slabše od svojih staršev.

S tem, da imajo mladi danes več težav kot prejšnje generacije, se strinja tudi direktor urada za mladino Tin Kampl. "Tu imam v mislih predvsem osnovne eksistencialne stiske, povezane z zaposlitvijo, stanovanjem in prehodom v samostojno življenje, ki je danes nekaj, kar je večini mladih nedostopno oz. težje dosegljivo kot našim staršem v njihovi mladosti," je pojasnil.

Mladi pa imajo danes več znanj in izkušenj, več priložnosti za participacijo v družbi, so bolj mobilni in imajo dostop do mnoštva informacij. "Vendar dokler ne bomo dosegli gospodarske blaginje in uredili stanja na trgu dela, so vse prednosti drugotnega pomena, ker jim ne olajšajo poti do rešitve osnovnih eksistencialnih problemov," je zapisal.

Spomnil je na izseljevanje mladih. Delo ali študij v tujini sta lahko dobra izkušnja, ki pa ima grenak priokus, če je to rešitev v sili ali celo prisila, je ocenil Kampl.

Kot rešitev v sili vidi tujino tudi kar okoli 44 odstotkov mladih žensk med 20. in 35. letom, kaže raziskava zavoda za spodbujanje neformalnega izobraževanja Nefiks. Kar "44 odstotkov bi se jih sicer veliko raje zaposlilo doma, a če ne bodo dobile priložnosti, bodo odšle v tujino," so pojasnili.

Po njihovih podatkih je s svojim trenutnim življenjskim standardom zadovoljnih samo 47 odstotkov mladih žensk. S svojo zaposlitvijo pa jih ni zadovoljnih 44 odstotkov. Pri Nefiksu sicer ocenjujejo, da so mlade ženske pri iskanju zaposlitve proaktivne. "Številne mlade ženske zaposlitvene možnosti iščejo širše od svoje izobrazbe, pripravljene so se voziti več kot 20 kilometrov v eno smer, delajo na delovnih mestih, ki so nižja od njihove izobrazbe.

Večno vprašanje pri zaposlovanju mladih žensk je načrtovanje družine, pišejo na Nefiksu. Raziskava je pokazala, da 44 odstotkov mladih žensk družine ne načrtuje ali je ne želi. "Glede na to, da so zajeli ženske v rodni dobi, je to visok odstotek mladih žensk, ki o tej tematiki ne razmišlja," so zapisali.

Ob mednarodnem dnevu pogovori o rešitvah

Položaj mladih je v tesni povezavi z razvitostjo okolja, v katerem živijo. "Veseli pa me, da se mladi tudi na mednarodni ravni povezujejo na različne načine in izkazujejo svojo željo po reševanju zadev, kot je na primer podnebna iniciativa," je dodal Kampl.

MSS, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije ob mednarodnem dnevu mladih pripravljajo novinarsko konferenco o po njihovem nezainteresiranosti za reševanje bivanjske in stanovanjske problematike.

Bodo pa predstavnike mladinskih organizacij sprejeli predstavniki ministrstva za izobraževanje skupaj in urada za mladino. Na pogovoru bodo izmenjali stališča o tem, kako izboljšati položaj mladih, so sporočili z ministrstva.

Ljubljana, 11. avgusta (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.