c S

CUDV dodana vrednost za Črno na Koroškem

21.08.2018 V rumeni stavbi, streljaj od središča Črne na Koroškem, že 50 let deluje Center za usposabljanje, delo in varstvo. Danes skrbi za 311 uporabnikov, ki so močno vpeti v Črno in druge kraje. Ustanova, ki v strokovnem smislu mnogokrat ubere inovativno pot, danes opozarja predvsem na prostorsko stisko in si prizadeva za delno razselitev varovancev.

Da osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki v Zgornjo Mežiško dolino prihajajo iz vse Slovenije, sobivajo s krajem, lahko ob obisku Črne opazi vsakdo. Uporabniki oz. varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna se veliko sprehajajo po kraju in v okolici, sodelujejo na prireditvah, po svojih zmožnostih pomagajo pri različnih opravilih, so vključeni v društva, med drugim v gasilsko in društvo klekljaric, povezujejo se s šolo in vrtcem, obiskujejo cerkev.

V polstoletnem obdobju delovanja je bil narejen velik napredek na področju socialne vključenosti varovancev v širše lokalno in družbeno okolje, je izpostavila direktorica CUDV Dalija Pečovnik in poudarila, da v zavodu veliko delajo na tem, da uporabnike glede na njihov osebno prilagojen program vključijo v vse možne aktivnosti v kraju, regiji in tudi širše.

Inovativni na športnem področju, vključeni v različne zaposlitve

V CUDV so med drugim zelo športno aktivni, kar je za Črno, znano po olimpijskem udejstvovanju njenih občanov, tudi širše znano. Črnjanski CUDV, danes eden od petih v državi, je v Sloveniji oral ledino na področju specialne olimpijade, še posebej pri smučarskih tekih, alpskem smučanju in krpljanju. Varovanci zavoda že vrsto let s tekem specialne olimpijade tudi v svetovnem merilu v Črno prinašajo medalje. Ob tem pa je Pečovnikova poudarila, da s spodbujanjem športnih aktivnosti predvsem skrbijo za zdravje in kakovost življenja varovancev.

In prav zagotavljati čim boljšo kakovost življenja in bivanja varovancev je glavna usmeritev dela skupno kar 250 zaposlenih v CUDV Črna. Ti varovance, da bi se počutili čim bolj enakovredne, vseskozi vključujejo tudi v svoja opravila. Eden od njih, Tonček, je vsak delovni dan zadolžen za pošto znotraj ustanove in do poštnega urada v kraju. Nekateri pomagajo pri delu čistilkam v CUDV, naloga drugih je, da vsakodnevno Črnjanom dostavljajo kosila iz kuhinje CUDV, nekateri že vrsto let pomagajo na kmetijah v okolici Črne.

Zaposlitve za varovance so ob strokovnem vodstvu tudi drugje. Precej jih dela v delavnicah varstveno delovnih centrov po Koroški, delajo v mežiški družbi Cablex in pri zasebnikih, trije so dobili zaposlitev na črnjanski občini, kjer delajo v režijskem obratu. V središču Črne ima CUDV svojo trgovinico z izdelki varovancev, del prostorov je tam namenjen tudi delavnici za različna ročna dela, v kraju imajo še delavnico za izdelovanje iz gline.

Zaposleni varovanci prejemajo mesečno nagrado, ki jo porabijo za lastne potrebe, z njo si med drugim lahko privoščijo tudi letovanja, ki potekajo ob strokovnem spremstvu. Kot prostovoljec nekatere med njimi na morje odpelje in spremlja tudi upokojeni dolgoletni direktor CUDV Črna Marijan Lačen, znan ne le po spodbujanju varovancev k športu, ampak tudi po tem, da se je zavzemal in uveljavljal inovativen pristop za čim bolj samostojno bivanje oseb z motnjami v duševnem razvoju, tudi življenje v dvoje.

CUDV med začetniki priznavanja pravice do življenja v dvoje

In tako ima danes CUDV, ki poleg dejavnosti vzgoje in izobraževanja izvaja še dejavnost institucionalnega varstva odraslih in dejavnost varstveno delovnih centrov, v regiji razkropljene tudi bivalne enote. V Črni ima poleg osrednje institucionalne stavbe še dve bivalni skupnosti in sedem stanovanj, v katerih varovanci ob strokovnem vodenju bivajo samostojno. Nekatera stanovanja so povsem zasebna, v njih bivajo pari, med njimi najdlje, že več kot 20 let, skupaj živita Anica in Mitja.

CUDV ima stanovanjske skupine tudi na Prevaljah in na Ravnah na Koroškem. Tudi tam se varovanci vključujejo v različne aktivnosti v kraju, se družijo s starostniki v domu starejših, obiskujejo bazen in kegljišče, sami nakupujejo v trgovinah.

"Vedno iščemo vezi in stike z okoljem. Hkrati se varovanci zelo dobro počutijo, če so normalno vključeni v okolje. Prav tako okolica dobiva dodano vrednost," je dejala Pečovnikova, ki ocenjuje, da je Črna "šolski primer integracije, socialnega vključevanja in medsebojnega sodelovanja". Prav to področje je bilo kot posebna kategorija ocenjevano tudi ob nedavnem obisku mednarodne komisije Entente Florale v Črni.

Da je prav zaradi varovancev CUDV kraj bogatejši in plemenitejši, pravi tudi županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. "Z njimi smo odraščali, z njimi živimo in jih sprejemamo kot sokrajane," je dodala Lesjakova. Po njenih besedah morda prav zaradi varovancev tudi ostali občani na življenje in svoje težave gledajo drugače.

Z novimi pristopi v obravnavi tudi v prihodnje

Zaposleni v CUDV tudi danes nadaljujejo iskanje in uveljavljanje inovativnih pristopov pri delu z osebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju. Med drugim sodelavke centra razvijajo sistem lahkega branja, s katerim vsebine, zanimive odraslim, izdajo na poenostavljen in prilagojen način. Tako so v lahkem branju že na voljo priredbe nekaterih romanov in tudi molitvenik. V enostavni in uporabnikom razumljivi obliki so tudi vsa navodila v ustanovi.

Med najpomembnejšimi prizadevanji CUDV za prihodnja leta pa je skladno s stroko in zakonodajo urediti bivalne pogoje v osrednji stavbi, ki je bila sicer za potrebe črnjanske bolnišnice zgrajena leta 1903. V njej se danes CUDV sooča z veliko prostorsko stisko in tudi z neustreznimi pogoji za bivanje in delo. Tako je eden od ciljev razseliti del varovancev na nove lokacije bivalnih skupnosti po Koroški in prenova osrednje stavbe v Črni. Projekti so pripravljeni, denarja še ni, je sklenila Pečovnikova.

Črna na Koroškem, 21. avgusta (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.