Kot je povedala v. d. ravnateljice Srednje tehniške in strokovne šole, ki deluje v okviru Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana Helena Lazar, bodo bodočim dijakom na prihajajočih informativnih dnevih predstavili predvsem oba programa, ki ju ponujajo, to sta tehnik elektronskih komunikacij in program ekonomski tehnik.
Poleg tega jim nameravajo kot običajno predstaviti interesne dejavnosti, ki potekajo ob samem pouku, pri čemer gre lahko za praktični prikaz dejavnosti, ki jih počnejo pri določenem predmetu, ali za predstavitev dodatnih projektov, kot sta npr. Eko šola in Šolski vrtovi.
Njihova šola je znana kot šola s posebnim posluhom za dijake športnike, zato bodo tistim, ki bodo to želeli, predstavili tudi to področje, predvsem e-izobraževanje na daljavo, postopek pridobivanja statusa športnika ipd.
In kaj učence po njenih izkušnjah najbolj pritegne? "Učence zelo pritegne prvi vtis o šoli, kako je videti šola in podobno. Pomembno je tudi mnenje, ki ga dobijo od dijakov višjih letnikov. Sam predmetnik pa morda bolj zanima starše, da ga lahko primerjajo z drugimi programi," je pojasnila Lazarjeva.
Po njenih besedah se potrudijo informacije predstaviti čim bolj objektivno. "Želimo ustvariti predvsem prijetno vzdušje, delovati prijazno, a hkrati ne obljubljati nečesa, česar nimamo ali česar ne bo," je zagotovila.
Učenci običajno s povsem življenjskimi vprašanji
Na Gimnaziji Novo mesto bodo po besedah ravnateljice Mojce Lukšič bodočim dijakom v petek in soboto najprej predstavili samo šolo, programe, ki jih nudijo, predmetnik in organizacijo. Prestavili jim bodo način pouka, dejavnosti, ki jih nudijo, raziskovalne naloge in možnosti tekmovanj.
Po njenih izkušnjah imajo učenci običajno povsem življenjska vprašanja: "Zanima jih, kako je z malico, kje pustijo čevlje, ali imamo garderobne omarice, kdaj začnemo s poukom, kako dolgi so odmori, ali morajo biti res v copatih in podobno. Nato jih zanima še, kaj počnemo poleg pouka, kako je s tekmovanji, pripravami nanje, dodatnim učenjem tujih jezikov, če imamo pevski zbor in podobno."
Kot pravi, na vprašanja odgovarjajo tako, kot je dejansko stanje: "Mislimo, da je to, da si pri informacijah iskren in pošten, edina prava pot, sicer so lahko dijaki pozneje razočarani, ko odkrijejo, da nekaj ni tako, kot smo jim predstavili".
Bodočim dijakom sama sicer priporoča, naj se na gimnazijo vpišejo v primeru, da nameravajo po srednji šoli na fakulteto, četudi se lahko na slednjo vpišejo tudi s poklicno maturo in petim predmetom na splošni maturi. "Pot, ki se najprej morda zdi lažja, je namreč dolgoročno veliko težja," je dejala in dodala, da je izobraževalni standard v poklicnih srednjih šolah nižji kot na gimnazijah, zato tisti s poklicno maturo na fakultetah velikokrat ne morejo slediti.
Na filozofski fakulteti v Ljubljani bodo po besedah vodje referata za dodiplomski študij Janje Sešek predstavitve programov pripravili tako v petek kot soboto. Ločene predstavitve bodo potekale na posameznih oddelkih fakultete, pripravili bodo tudi eno skupno predstavitev, kjer bodo bodočim študentom predstavili predvsem bolj administrativne zadeve, kot so vpis, prehodi med programi in podobno.
Največ kandidatov je v petek dopoldne, ko jih obiščejo predvsem tisti, za katere je študij na filozofski fakulteti primarna želja. "Zato takrat tudi največ sprašujejo," je dodala.
Po besedah Seškove dijake najpogosteje zanima, kakšne so možnosti študijske izmenjave v tujini, kako je s študijem na naslednji stopnji, kakšen naziv pridobijo in kako je z možnostjo zaposlitve po koncu študija. Pri splošni predstavitvi pa jih najbolj zanima, kako se prijavijo, kaj pomeni vrstni red želja, kaj se zgodi, če prvo leto nisi uspešen, in podobno.
Remsova: Šole se najbolje pripravijo za petek dopoldne, za pozneje že manj
Psihologinji in karierni svetovalki na jeseniškem uradu za delo Ireni Rems se zdi pomembno, da se mladi na informativnih dnevih zares dobro pozanimajo o šoli, predvsem pa da so pozorni na dodatne možnosti, ki jih nudi. Zelo dobro je tudi, če se pozanimajo o stvareh, ki jih na šoli morda ne želijo posebej izpostavljati, denimo kakšen je vsip ipd. "Srednje šole se namreč pogosto hvalijo, kako uspešni so bili njihovi dijaki na maturi, ne povedo pa pogosto, kakšen je bil vsip. Če je bil vsip skozi leta velik, potem podatki o uspehu na maturi verjetno niso realna slika neke šole," je dejala.
Po njenem mnenju ni nujno, da gredo učenci ali dijaki na informativne dneve na šolo, o kateri vedo že veliko. "Če ima nekdo že vse informacije o neki šoli ali fakulteti, pa niha med dvema možnostma, potem je mogoče bolje, če gre najprej na šolo, o kateri ima manj informacij," je dodala.
Sama sicer opaža, da se šole ali fakultete za informativni dan najbolje pripravijo za petek dopoldne, "za popoldne že malo manj, za soboto pa še manj".
Pri izbiri šole oziroma fakultete je po njenih besedah pomembno, da si šolanje izberemo glede na svoje zmožnosti oziroma glede na to, ali nas res zanima. Pomembno je tudi, koliko je nekdo pripravljen študirati. "Če se bomo namreč odločali glede na to, ali bomo zbrali dovolj točk ali pa glede na to, koliko bomo zaslužili, ne bomo uspešni," je poudarila.
Kot najbolj pomembno pa je izpostavila, da se za šolanje odločimo glede na to, kaj bi radi delali in ne glede na to, kaj bi radi študirali. Do določenega dela je namreč mogoče priti z različno izobrazbo, je dodala.
Ljubljana, 06. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
