UNESCO (mednarodna organizacija OZN za izobraževanje, znanost in kulturo) je 5. oktober razglasil za svetovni dan učiteljev leta 1994 – z namenom, da bi predstavil in poudaril poslanstvo učiteljev in njihove dosežke v vzgoji in izobraževanju. Na ta dan je bil leta 1966 v Parizu na medvladni konferenci, ki sta jo organizirala Unesco in ILO (mednarodna organizacija dela), sprejet dokument Priporočila o položaju učiteljev; ta priporočila veljajo še danes. Tudi letošnji dan učiteljev bo na pobudo Unesca namenjen poglobljenemu razmisleku o položaju učiteljev in njihovem poklicu. Letošnje praznovanje dneva učiteljev poteka pod sloganom »Vlagajmo v prihodnost, vlagajmo v učitelje«.
Učiteljice in učitelji ter vzgojiteljice in vzgojitelji – najštevilnejša skupina strokovnjakov med aktivnim prebivalstvom Slovenije
Po zadnjih statističnih podatkih skrbi v Sloveniji za vzgojo in izobraževanje malo manj kot 47.000 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje ali 5,8 % delovno aktivnega prebivalstva:
Učitelji, vzgojitelji in specialni pedagogi se ukvarjajo tudi z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladostnikov, ki bivajo v dijaških in mladinskih domovih, zavodih ali centrih za usposabljanje, delo in varstvo. Med visokošolske učitelje poleg profesorjev štejemo tudi docente, predavatelje, lektorje, asistente ter strokovne sodelavce.
Vsako leto več brezposelnih strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije in Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji konec julija 2014 uradno registriranih 2.505 strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje, ki so iskali zaposlitev. Število teh oseb se povečuje že tretje leto zapored (julij 2012: 2.017, julij 2013: 2.387). Med vsemi brezposelnimi strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje je bilo tedaj največ učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah in vzgojiteljev v dijaških domovih (povprečno 32 %). Veliko pove tudi dejstvo, da je bilo malo manj kot pol (45 %) učiteljev glasbe v glasbenih šolah ter zasebnih vaditeljev glasbe zaposlenih za določen čas. V podobnem položaju so bili tudi učitelji tujih jezikov v neformalnem izobraževanju; teh je bilo v tej skupini učiteljev 27 %. Povprečno 43 % brezposelnih strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje je bilo starih od 30 do 39 let.
Razmerje med številom učencev in številom učiteljev (v ekvivalentu polnega delovnega časa) v srednjih šolah je enako povprečju v državah članicah OECD
Podatek o številčnem razmerju med učenci in pedagoškim osebjem pove, v kakšnem razmerju sta število učencev (v EPDČ) in število pedagoškega osebja (v EPDČ) na določeni ravni izobraževanja. Vendar to razmerje ne upošteva poučevalnega časa v primerjavi s trajanjem delovnega dne učiteljev, zato samo iz tega razmerja ne moremo ugotoviti, koliko učencev je v razredu, v katerem učitelji poučujejo.
Podatki o številu učencev na učitelja za leto 2011 kažejo, da se države članice OECD po vrednosti tega kazalnika zelo razlikujejo: od 28 učencev na učitelja v Mehiki in 23 učencev na učitelja v Čilu do 10 učencev na učitelja na Norveškem in 11 na Poljskem v osnovnošolskem izobraževanju. Povprečje v državah članicah OECD na primarni ravni izobraževanja je bilo tedaj 16 učencev na učitelja. Slovenija se je z 9 učenci na učitelja uvrstila med državami članicami OECD pod to povprečje. Po številu učencev na učitelja v prvi in drugi triadi osnovnošolskega (od 1. do 6. razreda) izobraževanja je bila Slovenija enaka povprečju v državah članicah OECD (tako kot Izrael, Nizozemska, Avstralija, ZDA), medtem ko se je v tretji triadi uvrstila pod povprečje držav OECD (tako kot Belgija, Avstrija, Portugalska).
Na srednješolski ravni izobraževanja je Slovenija dosegala povprečje vseh držav članic OECD (tako kot Nemčija, Slovaška in Nova Zelandija), v terciarnem izobraževanju pa se je z 19 študenti na profesorja uvrstila nad povprečje držav članic OECD (v družbi s Češko republiko, Belgijo in Italijo).
Stres, povezan z delom, se najpogosteje pojavlja prav v učiteljskem poklicu
Stres je eno najpomembnejših tveganj v dejavnosti izobraževanja. Raven stresa v izobraževanju je visoko nad povprečjem v drugih dejavnostih, tudi v storitvenih. Prizadeti pa niso samo učitelji, ampak tudi drugi delavci, kot so čistilci in administrativno osebje. V anketi, ki so jo izvedli sindikati učiteljev (European Trade Union Committee for Education (ETUCE) Report on the ETUCE Survey on teachers’ Work-related Stress 2007), je bilo ugotovljenih pet najpogostejših stresnih dejavnikov:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
