Vlada in poslanci so se na koalicijskem vrhu sestali tretjič letos. Na prvih dveh srečanjih so obravnavali izhodišča zdravstvene reforme in reformo plačnega sistema, tokrat pa so se lotili davčne in šolske reforme.
Premier Robert Golob je že februarja v parlamentu pojasnjeval, da želi vlada znižati obremenitev dela, zvišati pa davčno obremenitev premoženja in očitno je šla razprava na koalicijskem vrhu v podobno smer. "Vemo, da je danes Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu v svetu in po drugi strani med najmanj obdavčenimi po premoženju," je spomnil Golob po razpravi. Kot je dejal, je pomembno, da se najprej ugotovi, kakšen je neto dohodek posameznih oseb in hkrati, kakšno je premoženje posameznika, šele potem pa se začnejo ukvarjati s spremembami.
Spremembe bodo po njegovih pojasnilih šle v smer preglednosti dejanskega premoženja in dejanskih prihodkov, pa tudi sprememb dohodninske zakonodaje in sprememb zakonodaje pri davku na premoženje. "Časovnica bo taka, da bomo skušali ujeti leto 2024 s spremembami dohodninske zakonodaje, s katerimi bi večinoma razbremenili plače, in spremembe davka na premoženje z letom 2025," je še pojasnil.
Poudaril je, da se bo zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je v pristojnosti občine, ohranilo: "Vanj načeloma ne bomo posegali, tako da ostanejo stvari primerljive z zdajšnjim stanjem." Razprava bo javna, transparentna in široka, iskali bodo družbeni konsenz, na kakšen način zbrati dovolj finančnih virov za reforme, je še zagotovil in spomnil, kakšen je bistven namen davkov: "Davki so namenjeni eni sami stvari: da živimo v socialno pravični državi."
>> Več: Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje